Danes so katastrofalne kadrovske razmere dejstvo, s katerim se sooča večina domov za starejše. Če upoštevamo kadrovsko pokritost glede na ure dela, v zavodih primanjkuje dobrih 10 odstotkov kadra glede na obstoječe normative, ocenjuje Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Kot smo že poročali, so pred nekaj meseci zaustavili sprejemanje novih stanovalcev v domu za starejše Sencura Hoče – Slivnica, o pomanjkanju kadra smo tedaj govorili z direktorjem Doma pod Gorco, sedaj smo se pogovarjali še z direktorico DSO Tezno, kjer so morali prav tako zmanjšati število postelj.

Izgoreli delavci lahko za stanovalce skrbijo le še z izjemnimi napori

Na SSZS razlagajo, da so obstoječi kadrovski normativi na področju zdravstvene nege neustrezni in zastareli, zato domovi pogosto sploh niso več zmožni sprejeti in ustrezno obravnavati stanovalcev z večjimi zdravstvenimi potrebami. Postopno uvajanje novih kadrovskih normativov bi morala biti prednostna naloga odločevalcev, menijo.

Kadrovska kriza v domovih je posledica več dejavnikov, kot so slabi pogoji dela (na to vplivajo predvsem neustrezni kadrovski normativi), nestimulativno nagrajevanje, starostna struktura zaposlenih ter visok delež zaposlenih invalidov in zaposlenih, ki so dolgotrajno ali kratkoročno odsotni.

Posamezni domovi so bili zaradi pomanjkanja delavcev že primorani postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov, nekateri pa so morali celo povsem zaustavili sprejeme novih stanovalcev. “Zavedamo se, da v tem delu govorimo o skrajnem ukrepu, vendar se mu žal ni mogoče več izogniti, če želimo zaščiti obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotavljati varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego. Zaposleni so izjemno preobremenjeni in mnogokrat že tudi izgoreli, stanovalcem pa zato zmorejo le še z izjemnimi napori zagotavljati storitve, ki jih ti plačujejo,” še pojasnjujejo na skupnosti.

V DSO Tezno so že lani kapaciteto zmanjšali za 13 postelj

Kot nam je povedala direktorica DSO Tezno, mag. Jasna Cajnko, prof. soc. ped., so v povezavi s kadrovskimi težavami, da bi stanovalcem, ki pri njih že bivajo, zagotovili varno in kvalitetno oskrbo in nego, ter prijetno bivanje:

  • Sredi lanskega leta v DSO Tezno zmanjšali kapaciteto za 13 postelj,
  • v decembru 2022 niso sprejemali novih stanovalcev, da so zaposleni lahko še koristili preostali dopust in proste dneve,
  • sredi lanskega leta so prenehali zagotavljati socialne storitve v oskrbovanih stanovanjih Panonska 47 in 49.

“Sedaj nove sprejeme realiziramo v skladu s prostimi kapacitetami. Povpraševanje bistveno presega naše zmožnosti, v letošnjem letu imamo že zabeleženih vlog za namestitev 290, v lanskem letu preko 800. Kapaciteta zavoda je 222 postelj,” je ob tem opozorila direktorica mariborskega doma za starejše.

V prvi vrsti bi morali znižati stopnjo znanja slovenskega jezika

Na SSZS so ob tem opozorili, da vlado že nekaj časa pozivajo k reševanju kadrovske krize, med drugim so jim tudi podali več predlogov, s katerimi bi jo naslovili in čez čas pomagali rešiti. “Glede na dejstvo, da bo v naslednjih letih kadrovske razmere v domovih še dodatno zaostril občuten val upokojitev, kar velja za praktično vse domove, je nujno treba pridobiti delovno silo tudi iz sosednjih držav, pri tem pa opraviti vse korake za olajšanje zaposlitev tujih delavcev,” so poudarili in dodali, da je eden izmed korakov prav gotovo znižanje stopnje znanja slovenskega jezika na raven osnovnega sporazumevanja B 1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira.

Skupnost tako zahteva, da Ministrstvo za zdravje nemudoma pripomore k takojšnji poenostavitvi zaposlovanja delavcev iz drugih držav, predvsem k znižanju zahtevane stopnje znanja slovenskega jezika. Prav tako zahtevajo, da se nemudoma sprejmejo posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije ter se začne z njihovim postopnim uveljavljanjem: “Če želimo, da bodo domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle zagotavljali kakovostno in varno strokovno zdravstveno nego tudi starejšim z večjimi negovalnimi potrebami (hranjenje po nazogastrični sondi, urinski kateter, trahealna kanila, neodzivnost, demenca …), je po oceni stroke nujno treba sprejeti posodobljene kadrovske normative na področju zdravstva.”

Ministrstvo bi lahko sprejelo več odločitev, ki bi stiski pomagale

“Prav tako že dlje časa pozivamo Ministrstvo za zdravje, da nemudoma izvede vse aktivnosti, da se lahko prične z izvajanjem izobraževanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije negovalec/negovalka v zdravstvenem in socialnem varstvu ter dolgotrajni oskrbi, ki je bila že v poletnih mesecih uvrščena v katalog nacionalnih poklicnih kvalifikacij,” so še dodali.

Prav tako menijo, da bi k reševanju kadrovske problematike zagotovo pripomogla tudi sistemska ureditev problematike povezanosti različnih informacijskih sistemov v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih ter v zdravstvenih domovih oziroma pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. S povezljivostjo informacijskih sistemov bi lahko npr. omogočili prenos podatkov o predpisani terapiji med zdravstvenim domom in socialnovarstvenim zavodom, kadar bi bilo to potrebno.

Stanovalcem niso zagotovljene temeljne pravice zdravljenja

Na SSZS opozarjajo še na na problematiko nezadostne prisotnosti družinskih zdravnikov v domovih za starejše. S to problematiko se izvajalci soočajo že več let, a se je v zadnjem obdobju stanje marsikje zaostrilo. Izvajanje programa splošne ambulante v socialnovarstvenem zavodu se pri posameznih izvajalcih izvaja v nedopustnem in nezadostnem obsegu, čeprav jih k temu zavezujeta tako zakon kot tudi splošni dogovor. Zato na skupnosti v imenu stanovalcev opozarjajo, da jim niso zagotovljene temeljne pravice zdravljenja iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

“Dejstvo je, da Skupnost in domovi za starejše te problematike ne moremo rešiti, saj so domski zdravniki zaposleni v zdravstvenih domovih. Ti so prvenstveno odgovorni za takšno organizacijo dela, ki zagotovi prisotnost zdravnika v domu v obsegu, kot ga zahteva zakonodaja. Za celostno reševanje problematike pa je seveda pristojno Ministrstvo za zdravje. Na podlagi navedenega Skupnost od ministrstva zahteva, da zagotovi prisotnost zdravnika v domu v obsegu, kot ga zahteva zakonodaja, ter zagotovi prisotnost referenčnih sester v obsegu, kot jih imajo splošne ambulante v zdravstvenih domovih,” so še navedli.