Kadrovski deficit v domovih za starejše, s katerim se soočajo na vseh delovnih mest, je prizadel veliko domov po Sloveniji, ki so se kljub razpoložljivim posteljam odločili ustaviti sprejemanje novih stanovalcev.

S kadrovsko stisko so se soočali že v predcovidnih časih, epidemija pa je stisko še dodatno poglobila. Tako v socialnih zavodih od vlade zahtevajo nujno ukrepanje.

Nizka plača, nočne izmene in delo čez vikende

V domu za starejše Sencura Hoče – Slivnica so letos zaustavili sprejemanje novih stanovalcev. “Če bi imeli dovolj kadra v zdravstveni negi in oskrbi, bi bil dom lahko že poln. Trenutno smo tudi zaradi pomanjkanja kadra in koriščenja letnih dopustov ustavili sprejeme,” je za RTV Slovenija povedala poslovna direktorica Senecure za Slovenijo Sanda Gavranovič.

Delo v domovih za starejše za mnoge predstavlja manj ugoden delovnik in nižje plače. Zaposleni morajo tako delati vse dni v tednu, nočne izmene in vikende ter praznike. “Niti toliko več ne sprašujejo glede plače, ker približno vedo, kakšna je plača, ampak so vprašanja, koliko nočnih bom imel, koliko vikendov bom imel,” je za RTV še dodala Sanda Gavranovič.

Stanje v domu pod Gorco

Za pojasnilo, kako kadrovska stiska izgleda v praksi, smo se pogovarjali z Gregorjem Žigonom, direktorjem Doma pod Gorco.

S katerim kadrom imate največ težav, na katerem področju ste najbolj podhranjeni?

Največji je problem kadra v zdravstvu in gostinstvu. Trenutno imamo zadostno število kadra, saj manko bolničarjev številčno rešujemo z drugimi profili kadra kot so oskrbovalke. Dalj časa pa že iščemo kuharja.

Kako je epidemija vplivala na kadrovsko področje?

Že pred epidemijo je bilo težje pridobiti kvalificiran kader, epidemija pa je to problematiko samo še stopnjevala. O tej problematiki smo tako direktorji kot tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarjali že več let. Normativi so zastareli, procesi dela so se spremenili in kader je izčrpan, kar posledično vpliva na večje število bolniških staležev in tudi fluktuacijo kadra.

Zagotavljate vaše delo neprekinjeno?

Zaenkrat zagotavljamo naše delo neprekinjeno, se pa bojimo kako bo za naprej, saj se s pomanjkanjem kadra srečujemo vsi domovi.

A je težava zgolj plača, ali tudi razmere na delovnem mestu, konstantna pripravljenost?

Zagotovo dobro plačilo prinaša neko spodbudno delavno okolje, saj je delo v domu tako psihično kot fizično zelo naporno in ljudje niso dovolj plačani za delo, ki ga opravljajo. Pomembna je tudi razbremenitev delavcev in ureditev normativov.

Veliko ljudi govori o sistemski ureditvi tega področja, kaj bi to pomenilo?

Vsekakor je potrebno sistemsko urediti več področji. Predvsem je potrebno urediti normative, in pa plačna razmerja, saj se z vsakokratnim dvigom minimalne plače ta razmerja rušijo. Še malo pa bodo vsi zaposleni na minimalnih plačah. Trenutno so bolj zahtevna dela razvrednotena, zato prihaja do nezadovoljstva med zaposlenimi.

Je v Sloveniji dovolj izobraženih in usposobljenih negovalcev?

Jaz mislim, da jih je, ampak, ker niso dovolj cenjeni odhajajo v druge branže.

Do kakšne mere lahko kadrovsko stisko rešijo študentski delavci?

Študentsko delo je samo pomoč zaposlenim, ne moremo pa pričakovati, da bodo nadomestili zaposlene.

Kam hodi največ kadra, morda v sosednjo Avstrijo, kakšno drugo stroko?

Mislim, da tudi Avstrija ni več tako zanimiva. Kader odhaja v kakšne druge branže ali pa iste branže, kjer imajo bolj urejen delavnik in tudi boljše plačilo.

V Skupnosti socialnih zavodov zahtevajo boljše delovne razmere in ustrezno plačilo

Na začetku decembra so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozorili, da bo kadrovska stiska v domovih za starejše zaprla vrata domov za nove stanovalce in pozvali vlade k takojšnjem ukrepanju.

»Že dlje časa opozarjamo na zaostrovanje kadrovske krize v domovih za starejše, saj ti kljub ponavljanju razpisov ne morejo dobiti delavcev, ki so nujni za njihovo delovanje. Posamezni domovi so zaradi pomanjkanja delavcev že morali postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov, kmalu pa bodo prisiljeni tudi radikalno omejiti ali povsem zaustaviti sprejeme novih stanovalcev,« je v sporočilu za javnost povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Kmalu bodo bili prisiljeni radikalno omejiti ali povsem zaustaviti sprejeme novih stanovalcev.

V Skupnosti socialnih zavodov so decembra od vlade zahtevali, da zaposlenim, ki so neposredno delali s covidnimi stanovalci omogoči izplačilo dodatka za obdobje med julijem in novembrom, da ustrezno ovrednoti vsa delovna mesta v socialnovarstvenih zavodih, sprejme posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije, poenostavi zaposlovanje delavcev iz drugih držav in zniža zahtevano stopnjo znanja slovenskega jezika ter odpravi starostne in časovne omejitve pri javnih delavcih. Zahtevali so tudi boljše delovne razmere z zagotovitvijo sredstev za pospešeno digitalizacijo in drugih pripomočkov za delo.

Črnoglede demografske napovedi

Demografska slika Slovenije pa ne prinaša nobenih pozitivnih napovedi na področju domov za starejše. Slovenija je bila leta 2019 tretja na lestvici evropskih držav, v katerih se prebivalstvo najhitreje stara. Približno 21% prebivalstva Slovenije je starih 65 in več let, povprečna starost v državi pa je 44 let. Demografske napovedi za Slovenijo pa predvidevajo, da bo čez približno 20 let povprečna starost v državi okoli 50 let.

Povprečna starost slovenskega prebivalstva je 44 let.