Vojne in geopolitične krize so v zadnjih letih poskrbele za dvig cen na vseh področjih, še posebej pa so bili prizadeti vozniki, saj so se cene goriv znatno podražile. Temu smo bili priča še posebej v letošnjem letu, ko je izbruhnil vojni konflikt v Iranu.

Potrebna bi bila uskladitev

Na vladni spletni strani se je iz navedenih razlogov pojavila pobuda, da bi glede na trenutne cene goriva in dvigih cen javnega prevoza, bila nujno potrebna uskladitev obračunavanja kilometrine, predvsem za prevoze na službena potovanja in prevoz na delo in z dela.

Vrednost naj bi bila že od julija 2022 enaka, ko so veljale cene goriva - 1,544 evra na liter za neosvinčen motorni bencin 95 ter 1,627 evra na liter za dizelsko gorivo. Vrednost kilometrine se niti ni povišala proti koncu leta 2022, kljub temu, da so se tudi takrat cene goriv zvišale.

Povračila stroškov je potrebno gledati iz dveh vidikov

Ministrstvo za finance v svojem odgovoru pojasnjuje, da je pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom potrebno ločevati med delovnopravno obravnavo in davčno obravnavo le teh. Pravica do povračil stroškov v zvezi z delom je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, internimi akti in lahko tudi s pogodbo o zaposlitvi.

Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom pa ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki določa dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo, med katerega v okviru povračil stroškov v zvez z delom, sodijo tudi stroški prevoza na delo in z dela, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada.

Vlada je z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določila pogoje in višine povračil stroškov ter drugih dohodkov, ki se pod določenimi pogoji ne vštevajo v davčno osnovo. Uredba temelji na pooblastilih iz ZDoh-2 in Zakona o posebnem davku na določene prejemke.

Povračilo za prevoz na delo se ne všteva v davčno osnovo

V uredbi je določeno, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Prav tako se v skladu z uredbo povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila. Nadalje je določeno tudi, da v primeru, če delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 eura za vsak prevožen kilometer.

Na tem področju ni enotnosti

Na ministrstvu dodajajo, da pravice delavcev glede povračil stroškov v zvezi z delom v kolektivnih pogodbah in drugih aktih delodajalcev niso enotno določene, temveč so prepuščene dogovoru med delavci in delodajalci na različnih ravneh oziroma določitvi s strani delodajalca - zato se tudi višine navedenih povračil lahko razlikujejo.

Vendar pa je ob tem pomembno poudariti, da mora davčna obravnava navedenih dohodkov biti enaka za vse prejemnike tovrstnih dohodkov, ne glede na to, kako ima posamezni delodajalec te pravice urejene. To v praksi pomeni, da so lahko pravice povračil v zvezi z delom določene višje ali nižje od višine le teh, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Če so pravice določene v višjem znesku, se del dohodka, ki presega višino, do katere se ne všteva v davčno osnovo, obdavči.

Ker davčna zakonodaja ne določa pravic do povračil stroškov v zvezi z delom ter načina obračuna teh povračil, temveč določa le davčno obravnavo navedenih povračil, povišanje cen goriv v tem primeru ne igra vloge, saj se to področje ureja v delovno pravni zakonodaji, kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ter internih aktih delodajalca.

Podoben odziv tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport

Podobno so zapisali tudi pri Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Določanje višine povračil stroškov za prevoz na delo in iz dela oz. na službeni poti je predmet svobodnega in neodvisnega dogovarjanja med predstavniki delavcev in delodajalcev oziroma med delavci in delodajalci na različnih ravneh, pri čemer se ohranja spoštovanje avtonomije socialnih partnerjev.

ZDR-1 ali drugi zakonski akti s področja delovnega prava namreč v ničemer ne določajo konkretne višine povračil stroškov.