DZ je danes odločil, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. Zahtevo zanj so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, a je v razpravi prevladalo mnenje, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni mogoč. Sklep je podprlo 48 poslancev, proti jih je bilo 35.

Zakon med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin, socialno kapico, nižji DDV za osnovna živila in začasno za del energentov, ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov, odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter odstop od omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj v letu 2027.

Pobudo podpisalo več kot 47.000 volivcev

Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, ob glasovanju 11. maja pa so ga podprli tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma so prejšnji teden vložili sindikati ob podpori civilne družbe in s podpisi več kot 47.000 volivcev. Kot so pojasnili, v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.

Strinjanje, da referenduma ni mogoče razpisati

Predlagatelji zakona so danes na izredni seji DZ te pomisleke zavrnili in menili, da razpis referenduma ni mogoč. V skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, je v imenu predlagateljev opozoril Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus). In interventni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, je dodal. "Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo," je pozval navzoče na seji.

Da referenduma o zakonih, ki urejajo vprašanja davkov in drugih obveznih dajatev, ni mogoče razpisati, so soglašali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica.

Interventni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov, je dejal Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) ter dodal, da odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade.

V SDS se sprašujejo, zakaj se sindikati borijo proti zakonu, ki razbremenjuje delo

Podobno je Tadej Ostrc (Demokrati) opomnil, da zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. "Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve," je dejal.

Rado Gladek (SDS) se je vprašal, zakaj se sindikati tako odločno borijo proti zakonu, ki med drugim razbremenjuje delo, omogoča višje neto plače, spodbuja nadaljnje delo upokojencev, izboljšuje položaj normirancev in zmanjšuje obdavčitev najemnin mladih družin, samozaposlenih, kmetov ter drugih, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije.

Katja Kokot (Resnica) pa je spomnila, da je dosedanja vlada julija 2022 sprejela zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, s katerim se je poseglo v kar 11 zakonov ter nanj zaradi davčnih določb ni bilo mogoče razpisati referenduma. "V poslanski skupini Resnica zato menimo, da morajo enaka pravila veljati za vse," je dejala.

"Dolgoročno bomo izgubili vsi"

Po drugi strani so v poslanskih skupinah SD, Levica Vesna in Svoboda menili, da bi referendumsko odločanje o zakonu moralo biti dopustno.

"Gre za grobo zlorabo ustave," je o predlogu sklepa glede nedopustnosti referenduma o zakonu dejala Meira Hot (SD). Potrdila je, da večina določb posega na davčno področje, a kot je dodala, prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli državi preprečiti pobiranja nujnih dajatev. Vendar se z zakonom problem izjemno slabega stanja javnih financ le še poglablja, je opozorila.

Tudi Tina Brecelj (Levica Vesna) je dejala, da se z zakonom ogroža stabilnost javnih financ. "Referendum na ta zakon je pot, da se stabilnost javnih financ utrdi. Prav zato bi morala biti možnost neposrednega odločanja še toliko bolj varovana," je menila.

Tereza Novak (Svoboda) pa je spomnila na izračune fiskalnega sveta, da se bo z uveljavitvijo interventnega zakona povečal proračunski primanjkljaj za eno milijardo evrov. "Zato težko govorimo o tem, da bi referendum ogrozil javne finance," je dejala in zanikala trditve bodoče koalicije, da bodo z uveljavitvijo zakona pridobili vsi. "Resnica je drugačna - dolgoročno bomo izgubili vsi," je opozorila.

Sindikati bodo vložili pobudo za ustavno presojo

V sindikalnih centralah bodo vložili pobudo za ustavno presojo sklepa DZ o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu. Prepričani so, da bi državljani morali imeti možnost neposrednega odločanja o zakonu, ki nakazuje smer upravljanja države in se nanaša na vse. Znova so opozorili tudi na nesprejemljivost novele zakona o delovnih razmerjih.

"Po našem prepričanju zakon vključuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, torej na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame," so v današnji skupni izjavi navedli sindikati.

Pod izjavo so se podpisali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.

"Sprašujemo se, kaj bi lahko bilo bolj primerno in pomembno za neposredno odločanje ljudstva, kot je zakon, ki nakazuje nadaljnjo smer upravljanja države in ki, po lastnih besedah zagovornikov zakona, zadeva vsakogar," so zapisali.

STA