Današnji mednarodni dan otrok - žrtev nasilja po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opominja na eno najbolj bolečih resnic sodobnega časa. "Milijoni otrok po svetu živijo in odraščajo v senci nasilja. A za mnoge med njimi senca ni prava beseda - nasilje je njihova vsakodnevna resničnost," opozarjajo na NIJZ.
Mednarodni dan otrok - žrtev nasilja je bil ustanovljen leta 1982 kot odziv Generalne skupščine Združenih narodov na ubijanje in trpljenje palestinskih in libanonskih otrok v oboroženih spopadih. Danes njegovo sporočilo sega dlje ter opozarja na vse oblike nasilja nad otroki po vsem svetu.
Prvih tisoč dni otrokovega življenja tvori temelj vsega nadaljnjega razvoja
Namen tega dne je opozoriti na trpljenje otrok, ki so doma, v šoli ali na vojnih območjih žrtve fizičnega, psihičnega, spolnega nasilja in zanemarjanja, ter poudariti potrebo po zaščiti njihovih pravic in nedopustnost nasilja.
Kot izpostavljajo na NIJZ, je nasilje nad otroki družbeni in javnozdravstveni problem, njegove posledice za telesno in duševno zdravje otrok pa segajo tudi v odraslost. Znanstvena spoznanja kažejo, da prvih tisoč dni otrokovega življenja tvori temelj vsega nadaljnjega razvoja. "Nasilje v tem obdobju pušča trajne sledi in je za otroka boleča ter močno stresna izkušnja s tveganjem za dolgotrajne posledice. Prav zato je preprečevanje nasilja zelo pomembno javnozdravstveno področje. Otroku mora biti že od začetka zagotovljeno varno, ljubeče in spodbudno okolje, ki mu omogoča optimalen razvoj," sporočajo.
Po podatkih mednarodnih organizacij kar milijarda otrok letno doživi nasilje. Okoli 400 milijonov otrok do 5. leta starosti doživlja psihično ali fizično nasilje doma, 450 milijonov otrok živi v vojnih conah, samo v letu 2023 je bilo v oboroženih konfliktih ubitih ali pohabljenih 11.649 otrok.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF opozarjata, da šest od desetih otrok, mlajših od pet let, redno doživlja telesno kaznovanje in/ali psihično nasilje s strani staršev ali skrbnikov. Vsaka peta ženska in vsak sedmi moški poroča, da je bil v otroštvu spolno zlorabljen.
Podatki za Slovenijo zaskrbljujoči
Tudi podatki iz Slovenije so zaskrbljujoči. Slovenska raziskava o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu iz leta 2020, ki so jo izvedli na vzorcu 4939 odraslih, je pokazala, da je fizično nasilje v otroštvu doživelo 43 odstotkov vprašanih, čustveno nasilje 55 odstotkov in spolno nasilje šest odstotkov.
Strokovnjaki opozarjajo, da številke ne odražajo dejanskega obsega pojava. Po ocenah WHO manj kot polovica prizadetih otrok komurkoli pove, da je doživela nasilje, pomoč pa prejme manj kot deset odstotkov žrtev. Večina primerov nasilja nad otroki tako ostane neprijavljenih in neprepoznanih.
"Nasilje nad otroki ni le problem oddaljenih vojnih območij ali zaprte sfere zasebnega doma. Je javnozdravstveni problem, ki zahteva ukrepanje vsakogar, ki dela z otroki - pediatrov, medicinskih sester, psihologov, socialnih delavcev, učiteljev in vzgojiteljev," poudarjajo na NIJZ. "Odgovornost za zaščito otrok nosimo vsi odrasli v njihovem življenju, strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki, in celotna skupnost," dodajajo.
STA
