V tokratni izdaji vsakotedenske rubrike INtervju, kjer predstavljamo prominentno osebo iz Maribora in okolice, izpostavljamo mladega in uspešnega opernega pevca, pogosto angažiranega v SNG Maribor, Jureta Počkaja. Jure je za meščane že dvakrat zapel na Operni noči v Mestnem parku, magistriral je na prestižni univerzi UCLA v Los Angelesu, svoje mesto pod soncem pa je brž zatem našel v Mariborski Operi.
Prihajaš iz Postojne – kakšna je razlika v mentaliteti ljudi tukaj in tam, pa čeprav gre relativno majhno razliko v kilometrini?
Generalno ne vidim nekih velikih razlik v mentaliteti. Obe mesti se lepo razvijata in v obeh mestih kultura lepo živi, ker so prav ljudje tisti, ki živijo z mestom in kulturo. Res je, da je Maribor precej večje mesto in ima čudovit velik teater v središču mesta, kjer nudijo vse od drame, baleta in do opere, smo pa tudi v postojnski občini letos izvedli eno izmed prvih slovenskih “oper”, Jamsko Ivanko, ki je bila izredno obiskana, tako da je bila dvorana premajhna in smo za publiko odprli tudi generalko.
Glede tvoje operne kariere – kje si se šolal in kako si naposled pristal v Mariborski operi?
Univerzitetni študij sem zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani, poleg opernega petja sem študiral tudi kompozicijo, ampak sem s študijem kompozicije prekinil v zadnjem letniku faksa, ker se mi je ponudila možnost za magistrski študij na eni izmed najboljših univerz na svetu, UCLA v Los Angelesu. Leta 2014 sem študij pod vodstvom svetovno znanega baritonista Vladimirja Černova uspešno zaključil in takoj zatem so se mi začele vloge v Mariborski operi vrstiti ena za drugo. Portretiral sem po tri ali več junakov na sezono.
Je to delo, ki ga opravljaš s strastjo? Če ne bi bil operni pevec, kaj bi si želel početi?
Težko bi si predstavljal, da nekdo, ki opravlja tako težko in zahtevno delo, tega ne bi opravljal s strastjo. Če ne bi bil operni pevec, bi si želel biti direktor ogromne firme, ki bi s svojo dejavnostjo vsakodnevno izboljševala svet.
Kako nate gleda tvoja generacija ljudi, s katerimi se družiš ali jih srečuješ, glede na tvoj poklic?
Moja generacija ljudi je dokaj odprta. Mislim, da obstajajo še kakšne bolj nekonvencionalne oblike poklicev, kot poklic opernega pevca. 🙂
Petje v parku ali operi – kje ti je ljubše?
Težko vprašanje, ker vsako prinaša drugačne vrste zadovoljstva. Če pa že moram izbirati, pa izberem opero, ker je ves zvok direkten, brez mikrofonov in ozvočenja, omogoča tudi boljši stik pevca z občinstvom.
Katere skladbe najraje prepevaš in kateri glas poješ?
Sem baritonist in moji barvi glasu najbolj ustrezajo napevi iz italijanskih oper in napolitanskih kancon. Zelo mi je blizu slovanska duša in melodika, še posebej pa sem bil presenečen nad vlogo Bogomila in njegovimi spevnimi melodijami izpod peresa Miroslava Vilharja, ki je komponiral in živel v naših krajih.
Nekdaj si pel za metal bend. Bi to vajo še ponovil? Še znaš? 🙂
Seveda znam. Lani smo s krajšim nastopom obeležili 20 let od prvega koncerta! Težko pa si predstavljam kritika, ki bi nas v 2020 opredelil za metal bend. Na žalost smo bili veliko bolj soft.
Izpostavi eno svojo posebnost, za katere ljudje povečini ne vedo.
Prosim ne povedat na glas, ampak vedno bolj pogosto hodim v hribe 🙂 (Žal smo povedali na glas).
Kam najraje zahajaš v prostem času in kako ti je všeč v Mariboru?
Vsako jutro ne glede na vreme grem na Piramido in tako začnem dan poln energije. V Mariboru mi je res najbolje v času kosil, ker je toliko izvrstnih restavracij v centru mesta, poleg tega pa še z normalno ceno. Po večernih vajah se pogosto ustavimo na Poštni ulici.
