Bančni in finančni sistem je v Sloveniji stabilen, splošna raven sistemskih tveganj za finančno stabilnost ostaja na nizki do zmerni ravni. Tako ugotavlja Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti, v katerem pa ohranja povečana makrofinančna tveganja in tveganja, povezana z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Predlog bi začel veljati z letom 2027
V času nepredvidljivih sprememb na mednarodnih finančnih trgih, vztrajanja geopolitičnih konfliktov in visokih cen energentov makrofinančna tveganja ocenjujemo kot povišana z rastočo tendenco, je na današnji novinarski konferenci povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Najnovejši podatki za zdaj izkazujejo odpornost oz. prilagodljivost gospodarstev na vse številnejša tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja.
Kot je še povedal Dolenc, je svet Banke Slovenije, ki skrbi, da je makrobonitetna politika preventivno naravnana, v torek potrdil predlog spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika v okviru makrobonitetnih ukrepov. "Predlog predvideva zvišanje zneska s 745 na 840 evrov mesečno, pri čemer bi to začelo veljati z letom 2027," je navedel.
Banka Slovenije je odločitev o dvigu ali znižanju minimalne kreditne sposobnosti doslej sprejemala sama, a to se zdaj spreminja. Pred vsakim odločanjem o spremembi minimalne kreditne sposobnosti bo odslej opravila javno razpravo.
Visoke cene energentov še naprej povzročajo negotovost
Banka Slovenije sicer ocenjuje, da tveganja za slovenski bančni sistem ostajajo večinoma zmerna, obeti pa stabilni. Povišani ostajata predvsem makrofinančno tveganje in tveganje, povezano z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki poleg kibernetskih groženj vključuje tudi tehnične okvare, izgubo podatkov in prekinitve poslovanja.
Geopolitični konflikti in visoke cene energentov še naprej povzročajo negotovost in inflacijske pritiske, vendar naj bi slovensko in evropsko gospodarstvo kljub zunanjim izzivom ostajalo odporno. Banke imajo hkrati visoko odpornost z vidika solventnosti in likvidnosti, dohodkovno tveganje pa ostaja nizko.
Cene stanovanjskih nepremičnin še vedno rastejo
Zmerno in nekoliko naraščajoče je tveganje na nepremičninskem trgu, saj cene stanovanjskih nepremičnin še vedno rastejo približno devet odstotkov letno, ponudbo pa omejujejo nizke stanovanjske investicije in visoki stroški gradnje. Hkrati se zmanjšujeta ponudba in povpraševanje, manj je tudi novih stanovanjskih posojil.
Zmerna ostajajo še tveganja financiranja, obrestna in kreditna tveganja, medtem ko so podnebna tveganja ocenjena kot zmerna in stabilna. Banke se večinoma financirajo z depoziti, pri čemer Banka Slovenije opozarja, da bi lahko v primeru šoka zaradi digitaliziranega poslovanja prišlo do zelo hitrega odliva sredstev.
