Z naskokom najbolj razširjena prepovedano droga je konoplja, v Sloveniji jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 odstotkov prebivalcev. Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 odstotka in amfetamin 2,3 odstotka. Po podatkih nacionalne raziskave NIJZ o uporabil tobaka, alkohola in drugih drog, ki je že nekoliko starejšega datuma, saj so jo izvedli leta 2018, je 21 odstotkov prebivalcev Slovenije že kdaj v življenju uporabilo katero izmed prepovedanih drog.

Družine ne upoštavajo smernic NIJZ

Martin Gselman, dr. med., spec. psih., delujoč v Centru za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Adolfa Drolca v Mariboru, je za maribor24.si postregel s podatkom, "da uporaba novih drog ni v porastu, se pa številčno povečuje odkrivanje novih psihoaktivnih substanc, ki jih je težko zaznati. Opaža se trend postopnega naraščanja uporabe klasičnih in preiskušenih drog (kokain, konoplja, ekstasy,...).  Statistično najpogosteje prisotna prepovedana droga ostaja konoplja, sledijo stimulansi. Vse večje težave pa predstavljajo zlorabe pomirjeval.”

Nadalje je Gselman poudaril še, "da se odvisnosti pretapljajo in opozoril na naraščajoč problem preveč liberalne uporabe zaslonov pri mladostnikih ali tudi že razvite digitalne odvisnosti (telefoni, igre), kjer že zamujamo."

Tudi iz NIJZ so sporočili, “da zadnjem času postajajo vse bolj pogoste vedenjske zasvojenosti, zlasti odvisnost od računalniških iger, uporabe družbenih omrežij ter pretirane uporabe pametnih telefonov in interneta.” NIJZ je sicer izdala smernice glede uporabe družbenih omrežij, telefonov, iger, a se po Gselmanovih besedah zdi, da jih redkokatera družina upošteva.

Na srečo je kokain drag

Gselman je opozoril na nevarnosti kokaina: “Kokain je droga, ki neposredno aktivira nagrajevalni sistem v centralnem živčnem sistemu in ima kot takšna izjemno močan potencial za psihično odvisnost. Na srečo je draga, saj je transportna pot dolga. Deluje stimulativno, sproža evforijo, izgubo realitetne kontrole in agitacijo. Učinek je hiter in kratkotrajen". 

Psihiatra Martina Gselmana iz mariborskega zdravstvenega doma, smo vprašali še, ali prihaja v uporabi drog do kakšnih razlik med kraji v Sloveniji. Je primerjalno v Mariboru česa več ali manj kot v ostalih mestih v Sloveniji? “V Mariboru ne opažamo bistvenih razlik glede na ostale kraje v Sloveniji. V posameznem obdobju je bilo na sceni zaznati nekoliko povečano prisotnost sintetičnh kanabinoidov, kar pa se je zaenkrat umirilo”.  “Najpogostejša oblika zasvojenosti se lahko razlikuje glede na regijo, demografske dejavnike in druge okoliščine. Vendar pa je zasvojenost z alkoholom (alkoholizem) ena izmed najbolj razširjenih oblik zasvojenosti po svetu, tudi v Mariboru”, pa so sporočili iz NIJZ. 

Ljubljana prestolnica uporabe drog

Najvišje vsebnosti biomarkerjev za kokain, ekstazi in metamfetamin na 1000 prebivalcev so raziskovalci IJS določili v Ljubljani, najvišje vsebnosti amfetamina pa v Velenju. Največje vsebnosti biomarkerja za kanabis oz. THC so določili v Kopru, tesno mu sledi Ljubljana. Vraziskavo so torat uvrstili tudi disociativni anestetik. Izmed 15 mest, ki so poročala o vsebnosti ketamina, se je Ljubljana uvrstila na peto mesto, v ostalih slovenskih mestih pa ta ni bil določen nad mejo detekcije.

V mariborski DrogArt izvajajo svetovanje za uporabnike substanc. Število povpraševanj po vključitvi v njihovo svetovalnico narašča, na njih pa se obračajo uporabniki različnih starosti, ki bi si želeli spremeniti svoj način uporabe substanc: bodisi zmanjšati uporabo, doseči abstinenco ali pa potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence. Na voljo smo jim v živo v prostorih naše pisarne ali pa na spletu v obliki on-line svetovanja.

Zdravljenje vseh vrst odvisnosti je možno a le ob ustrezni motivaciji, ki je pogosto pomanjkljiva. Zelo pomembna je preventiva, poudarja Martin Gselman, dr. med., spec. psih.