Okoli 70 občanov se je v sredo udeležilo javne razprave ob razgrnjenem osnutku državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila za vetrno elektrarno Ojstrica na Košenjaku. Bližnje prebivalce predvsem skrbijo hrup in vpliv na njihovo zdravje ter varovanje vodnih virov. “Ne želimo biti poskusni zajčki,” je jasna mama treh otrok Tea Lubej.

V okviru enomesečne javne razgrnitve dokumentacije sta ministrstvi, pristojni za umeščanje v prostor in za energijo, v sredo v Dravogradu pripravili javno razpravo. Na njej so predstavniki ministrstev skupaj z investitorjem, to je družbo Dravske elektrarne Maribor (DEM), javnosti predstavili načrtovano naložbo in razloge zanjo, osnutek državnega prostorskega načrta in ugotovitve iz več strokovnih podlag, vezanih na različna področja.

Te so pokazale, da so načrti DEM, ki so se od prvega predloga skrčili z osmih na tri vetrne agregate, znotraj predpisov, med drugim tudi predpisov na področju varovanja voda in okolja ter na področju hrupa.

Postavitev vetrnic bo imela velik vpliv na krajino

Le presoja vpliva vetrne elektrarne na podobo krajine, ki so jo skupaj z biotehniško fakulteto pripravili v podjetju Acer iz Novega mesta, je pokazala, da bo postavitev treh vetrnic na grebenu Košenjaka predstavljala velik vpliv na krajino in da bodo vetrnice vidne iz večine okoliških kmetij in tudi od drugje.

Tudi na to so opozarjali krajani, predvsem pa se ti bojijo vpliva hrupa skupno treh agregatov na njihovo zdravje in vpliva posega na vodne vire. Tea Lubej z Goriškega vrha, ki bi glede na načrte od svojega doma v razdalji manj kot 1500 metrov videla vse tri vetrnice, je izpostavila vpliv nizkofrekvenčnega hrupa. “Ali se ministrstvo za zdravje strinja, da hrup, vključno z nizkofrekvenčnim hrupom, ne bo imel vpliva na zdravje ljudi,” se je vprašala Lubej, ki je tudi ostale občane Dravograda pozvala k podpori v njenih prizadevanjih za to, da se vetrna elektrarna ne postavi.

Pripravljavcem načrta je očitala, da se z ljudmi na terenu ne pogovarjajo, da niso prisluhnili izkušnjam ljudi z drugih lokacij, kjer vetrnice že stojijo, in da so dosedanje njihove pripombe označili kot nebistvene. Predlagala je, naj se tudi v Sloveniji zgledujejo bo predpisih s povsem bližnje avstrijske Koroške, kjer v oddaljenosti 1500 metrov od bivališč gradnja vetrnic ni dovoljena. “Nemočno vpijemo že vsa ta leta,” je dejala in bila kritična do stališča, da je vse v okviru strokovnih smernic.

Občane noben ni vprašal

Tudi Terezija Pečoler s Sv. Duha, z bližine predvidene vetrne elektrarne, je dejala, da jih doslej še nihče ni prišel kaj vprašat v zvezi s tem. Predvsem jo skrbi vpliv posega na njihov lastni vodni vir. Tudi župan Občine Dravograd Anton Preksavec je ponovil, da bo občina vztrajala pri zaščiti vodnih virov. Tomaž Ogrin, ki zastopa društvo Alpe Adria Green, pa je med drugim dejal, da so predstavljeni načrti “predvsem grožnja zdravju ljudem”, in tudi sam izpostavil “neslišen hrup”, ki da ga ni v zakonodaji.

Janez Gale z ministrstva za okolje, podnebje in energijo je po zaključku obravnave izrazil presenečenje, ker so udeleženci, kot je dejal, “kategorično zavrnili vsako strokovno študijo”. Generalni direktor DEM Damjan Seme pa je ocenil, da je razprava bila konstruktivna, in tudi sam izpostavil, da je okoljsko poročilo znotraj predpisov in da se vsi postopki “peljejo v skladu z zakonodajo”.

Občani še vedno lahko podajo pripombe

V okviru javne razgrnitve imajo občani in drugi zainteresirani še do 17. februarja možnost podati pripombe in mnenja na razgrnjeno dokumentacijo. Na pristojnih ministrstvih bodo nato prejete pripombe analizirali in pripravili stališča do pripomb in na podlagi teh usmeritve za nadaljevanje postopka. Sledile bodo morebitne dopolnitve strokovnih podlag, nato je predvidena izdelava predloga državnega prostorskega načrta, na katerega bodo svoja mnenja podali še državni nosilci prostora.

Glede na analizo potenciala bi s tremi 200-metrskimi vetrnimi agregati, ki naj bi vsak imel moč najmanj 3,5 megavata, letno proizvedli dobrih 28.000 megavatnih ur električne energije, kar zadošča za porabo skoraj 7000 gospodinjstev, je navedeno v razgrnjenem gradivu. V DEM so leta 2021 naložbo ocenili na 13 milijonov evrov.

STA