Hipnoza je za marsikoga še vedno zavita v tančico skrivnosti, pogosto pa jo spremljajo tudi številni miti in napačne predstave. V resnici medicinska hipnoza ni izguba nadzora ali posebno stanje spanja, temveč strokovna terapevtska metoda, ki lahko človeku pomaga bolje razumeti in spreminjati lastne miselne, čustvene in vedenjske vzorce.

Z njeno pomočjo lahko lažje obvladujemo stres, tesnobo, strahove in bolečino, krepimo samozavest ter postopoma spreminjamo tudi globoko zakoreninjene navade. Kako hipnoza vpliva na naše možgane, zakaj smo v tem stanju dovzetnejši za spremembe in kakšne možnosti ponuja v terapevtski praksi, nam je pojasnila mag. Mojca Brezavšček, univ. dipl. psih., psihoterapevtka in terapevtka medicinske hipnoze. 

Kaj je medicinska hipnoza in kaj se med hipnozo pravzaprav dogaja v naših možganih? V kakšnem stanju zavesti smo takrat in kako se to razlikuje od običajne sproščenosti ali spanja?

Medicinska hipnoza je strokovna terapevtska metoda, pri kateri s pomočjo usmerjene pozornosti in sugestij vplivamo na človekovo doživljanje, čustvovanje, telesne odzive in vedenje. Gre za posebno stanje zavesti, v katerem je naša pozornost bolj usmerjena navznoter, manj smo pozorni na dogajanje v okolici in bolj dovzetni za terapevtske sugestije. Pri tem se spreminja delovanje možganskih omrežij, povezanih s pozornostjo, samozavedanjem in zaznavanjem.

Hipnoza ni spanje, čeprav je človek pogosto videti zelo sproščen. Ves čas se zaveda dogajanja in sliši terapevta. Prav tako ni zgolj sproščanje. Podobna stanja osredotočene pozornosti doživljamo tudi v vsakdanjem življenju, na primer ko se tako zatopimo v knjigo ali film, da skoraj ne zaznavamo okolice.

Ali lahko med hipnozo vplivamo na svoje navade, prepričanja in vedenjske vzorce? Kako nam lahko pomaga pri spreminjanju ustaljenih odzivov in zakaj smo v tem stanju morda bolj dovzetni za spremembe?

Da, to je eno pomembnejših področij uporabe medicinske hipnoze. Veliko naših odzivov je avtomatičnih in globoko utrjenih. Pogosto razumsko dobro vemo, da so določeni strahovi, prepričanja ali vedenjski vzorci neustrezni, pa jih kljub temu ne zmoremo spremeniti.

S hipnozo pa lahko vplivamo na tiste vidike doživljanja, ki jih zgolj z razumskim prepričevanjem težko dosežemo.

S pomočjo sugestij lahko človek razvija drugačne odzive, krepi samozaupanje, občutek varnosti in sposobnost obvladovanja različnih situacij. Seveda pa hipnoza ni čudežna metoda. Pomembne je, da je klient motiviran za sodelovanje in pripravljen na spremembo.

Pri katerih težavah je medicinska hipnoza lahko učinkovita? Se uporablja predvsem pri opuščanju kajenja in premagovanju strahov ali lahko pomaga tudi pri soočanju s travmami, stresom, bolečino in drugih psihofizičnih težavah?

Področje uporabe medicinske hipnoze je zelo široko. Uporabljamo jo pri različnih oblikah tesnobe, strahovih, fobijah, stresu, psihofizični napetosti, nekaterih navadah in vedenjskih težavah. Zelo uporabna je na področju obvladovanja bolečine, tako kronične kot bolečine ob medicinskih posegih, ta področja delovanja hipnoze so tudi dobro raziskana. Zelo dobri rezultati podprti z raziskavami so tudi pri sindromu razdražljivega črevesja, kjer je povezava med psihičnim doživljanjem in telesnimi odzivi zelo izrazita.

V psihoterapevtskem delu jo uporabljamo tudi za krepitev samozavesti, notranje stabilnosti, občutka varnosti in obvladovanja čustvenih odzivov. Lahko je koristna tudi pri obravnavi travmatičnih izkušenj, vendar le ob ustrezni strokovni presoji in kot del širše terapevtske obravnave. Za delo s travmatičnimi izkušnjami je še posebej pomembno, da je terapevt dobro usposobljen za tako delo.

Pri opuščanju kajenja, s katerim ljudje hipnozo pogosto povezujejo, so rezultati raziskav manj enotni. Pri nekaterih je obravnava s hipnozo zelo učinkovita, pri nekaterih pa manj ali sploh ne.

Kako poteka obravnava z medicinsko hipnozo? Kako se človek pripravi na prvo srečanje, ali je mogoče, da ga ni mogoče hipnotizirati, in koliko srečanj je običajno potrebnih za dosego sprememb?

Prvo srečanje se običajno začne s pogovorom. Pomembno je, da terapevt razume človekove težave, njegove življenjske okoliščine, pričakovanja in cilje. Pomembno je tudi, da pojasni, kaj hipnoza je, kako poteka in kaj lahko posameznik realno pričakuje. Sledi uvajanje v hipnotično stanje, ki ga imenujemo hipnotična indukcija. Terapevt klienta postopoma usmerja v stanje bolj osredotočene pozornosti. Pri tem lahko uporablja različne tehnike, na primer usmerjanje pozornosti na dihanje, telesne občutke, predstave ali druge notranje izkušnje.

Ljudje hipnozo doživljajo zelo različno. Nekateri občutijo globoko sproščenost, drugi prijetno zatopljenost. Ni nujno, da človek občuti kaj posebej nenavadnega.

Tudi hipnotična odzivnost je različna. Nekateri ljudje se na sugestije odzivajo zelo dobro, drugi manj, vendar za terapevtski učinek ni nujno potrebno globoko hipnotično stanje. Posebna priprava na terapevtsko obravnavo ni potrebna. Bolj je pomembno, da človek pride brez pretiranih pričakovanj in potrebe, da bi moral nekaj posebnega doživeti. Tako se najlažje prepusti. Število srečanj je odvisno od težave. Včasih zadostuje nekaj srečanj, pri kompleksnejših težavah pa je hipnoza lahko del daljšega psihoterapevtskega procesa.

Ali imamo med hipnozo še vedno nadzor nad seboj? Kako je z miti, da lahko hipnoterapevt človeka pripravi do tega, da naredi nekaj proti svoji volji, in ali lahko posameznik v vsakem trenutku prekine hipnozo?

To je ena najpogostejših zmot o hipnozi. Človek med hipnozo ne izgubi nadzora. Zaveda se dogajanja, sliši terapevta, lahko govori, odpre oči ali kadarkoli prekine sodelovanje. Predstava, da lahko hipnotizer človeka obvladuje in ga prisili v dejanja proti njegovi volji, izhaja predvsem iz filmov in odrske hipnoze.

Hipnoza tudi ni serum resnice, zato ne bo v hipnozi nihče razkrival stvari, ki jih ne želi povedati.

Sugestije sicer lahko vplivajo na doživljanje in vedenje, prav zato sta zelo pomembni strokovnost in etičnost terapevta. Cilj medicinske hipnoze je ravno nasproten od izgube nadzora - človeku želimo pomagati, da pridobi več vpliva na svoje odzive, čustva in vedenje.

Komu medicinsko hipnozo priporočate in kdaj je potrebna posebna previdnost? Ali lahko nadomesti druge oblike psihoterapije ali zdravljenja oziroma jo je smiselno uporabljati kot dopolnilno metodo?

Medicinska hipnoza je lahko koristna za ljudi, ki želijo spremeniti določene vzorce doživljanja in vedenja, zmanjšati stres, tesnobo ali bolečino oziroma okrepiti svoje notranje vire in sposobnost obvladovanja težav. Ni pa primerna za vsakogar. Posebna previdnost je potrebna pri nekaterih resnejših duševnih motnjah, predvsem pri psihotičnih simptomih, disociativnih težavah in kompleksnih travmatičnih izkušnjah.

Medicinska hipnoza ne nadomešča medicinskega zdravljenja. Lahko je samostojna, ciljno usmerjena terapevtska metoda pri določenih težavah, zelo pogosto pa jo uporabljamo kot dopolnilo psihoterapiji ali drugim oblikam zdravljenja. Pri psiholoških težavah jo lahko uporabljamo kot samostojno, ciljno usmerjeno intervencijo, kadar je to strokovno ustrezno, ali pa kot eno izmed metod znotraj širšega psihoterapevtskega procesa. Njeno posebno vrednost vidim v tem, da človeku omogoča, da spremembe ne razume samo na razumski ravni, ampak jo lahko tudi doživi. Pogosto namreč dobro vemo, kaj bi morali spremeniti, pa tega kljub temu ne zmoremo. Hipnoza nam lahko pomaga, da začnemo drugače doživljati sebe in se posledično tudi drugače odzivati.