V petek, 6. novembra 2026, so se ob 18. uri na križišču Gregorčičeve, Trubarjeve in Gledališke ulice začeli zbirati udeleženci javnega shoda z naslovom Maribor: čas je za parkirni red, ki ga je organizirala Civilna iniciativa MARIBOR: Prebivalcem prijazno mesto. Z dogodkom so želeli občinske odločevalce in širšo javnost ponovno opozoriti na parkirno problematiko, s katero se vsakodnevno soočajo prebivalci mestnega središča in uporabniki tamkajšnjih poslovnih prostorov.

Shoda se je udeležilo približno 25 ljudi, med njimi prebivalci Gregorčičeve, Trubarjeve, Slovenske, Ulice heroja Tomšiča in Strossmayerjeve ulice. V neposredni bližini prizorišča je bilo opaziti tudi policijsko vozilo. Zbrane je najprej nagovoril vodja civilne iniciative Borut Ambrožič, pozneje pa so besedo dobili tudi drugi udeleženci, med njimi županska kandidata Matevž Frangež in Bojan Bauman.

Prebivalci opozarjajo, da so njihove potrebe potisnjene na stranski tir

Kot je poudaril Borut Ambrožič, so Gregorčičeva, Trubarjeva in Gledališka ulica že desetletja parkirno obremenjene zaradi številnih ustanov in drugih dejavnosti v neposredni bližini. Med njimi je izpostavil Ljudski vrt, območno enoto Zavoda za zaposlovanje, Evangeličansko cerkev, SNG Maribor, Stolno cerkev, sedež Univerze v Mariboru, občinsko stavbo in gostinske lokale v mestnem središču.

»Vse našteto dnevno generira na stotine, ob večjih kulturnih in športnih dogodkih pa tudi na tisoče obiskovalcev, ki se pripeljejo v mesto z osebnimi avtomobili,« je opozoril Ambrožič.

Ob tem je kritično ocenil načrtovano prenovo Gregorčičeve ulice, okoliških ulic in Trga generala Maistra. Po njegovih besedah so snovalci projekta prezrli potrebe in pravice tamkajšnjih prebivalcev ter jih postavili na drugo mesto. Spomnil je, da je projekt podprlo 35 od 45 mestnih svetnikov in svetnic, kar je označil za politično nesprejemljivo odločitev.

Posebej je opozoril tudi na prihajajoče dogodke v mestu. Z začetkom martinovanja in bližajočim se prazničnim decembrom namreč pričakujejo dodatne prometne in parkirne obremenitve, na katere prebivalci po njegovih besedah opozarjajo že več let.

»Nič o prebivalcih brez prebivalcev«

Na pomen vključevanja prebivalcev v načrtovanje večjih infrastrukturnih posegov je opozoril tudi zaslužni profesor Matjaž Mulej. Poudaril je, da bi morali pristojni pred sprejemanjem pomembnih odločitev najprej prisluhniti tistim, na katere bodo spremembe najbolj vplivale.

»Potrebno se je držati pravila 'nič o prebivalcih brez prebivalcev'. Namen civilne iniciative ni nagajati, pač pa pomagati in najti rešitev za nastalo krizno situacijo,« je dejal Mulej.

Obstoječo parkirno ureditev je označil za krizno, saj po njegovem mnenju vsakodnevno povzroča težave tako imetnikom parkirnih dovolilnic kot uporabnikom poslovnih prostorov. Poudaril je, da so Gregorčičeva in okoliške ulice močno obremenjene prav zaradi številnih dejavnosti, ki jih ponuja ta del Maribora.

Podobno je razmišljal tudi dr. Marko Hojnik, ki je opozoril, da mora biti pri urejanju mestnega središča enakovredno upoštevana kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev. Kot eno ključnih rešitev je izpostavil uvedbo prednostnega parkiranja za stanovalce, kar je po njegovih besedah že uveljavljena praksa v številnih evropskih mestih.

»Mesta brez prebivalcev ne živijo in tudi gospodarsko izumirajo. Ne nasprotujemo razvoju in prenovi mesta. Zahtevamo pa, da se ob tem zagotovi dostopnost, uredi parkiranje in dostojne življenjske pogoje za stanovalce,« je poudaril Hojnik.

Županska kandidata z različnima pogledoma na možnosti rešitve

Shoda sta se udeležila tudi županska kandidata Bojan Bauman in Matevž Frangež, ki sta predstavila svoja pogleda na nastalo problematiko.

Bauman je opozoril, da pri sprejemanju odločitev ni mogoče zadovoljiti vseh prebivalcev. Ob tem je poudaril, da so za prenovo Gregorčičeve ulice, Trga generala Maistra in okoliških ulic že zagotovljena evropska sredstva, umik avtomobilov pa naj bi bil eden od pogojev projekta. Po njegovem mnenju zato projekta ni več mogoče ustaviti.

Frangež je medtem predstavil nekaj možnosti za kratkoročno omilitev parkirnih težav. Kot potencialni rešitvi je omenil parkirno ploščad na južni strani Ljudskega vrta in parkirišče ob občinski stavbi, ki bi ju lahko namenili prebivalcem okoliških ulic. Ob tem je ocenil, da bi bilo morda smiselno razmisliti tudi o začasni ustavitvi projekta, dokler se ne najdejo ustrezne rešitve.