Ruth Banko in Daniel Perissé sta argentinska umetnika, ki zadnja štiri leta živita v Sloveniji. Potem ko sta prodala hišo v Buenos Airesu, sta najprej svoj dom našla v gradu Mala Loka pri Trebnjem, pred časom pa sta se preselila v naselje Pekel v občini Pesnica. 

V Sloveniji delujeta kot samozaposlena kulturna ustvarjalca, ki  s svojo glasbeno in odrsko ustvarjalnostjo širita tradicijo tanga na naših in tudi drugih odrih. Kot umetniški duo se osredotočata na interpretacijo argentinske glasbene dediščine, pri čemer združujeta petje, glasbo in odrski nastop. Občinstvu želita zlasti predstaviti avtentičen izraz argentinske glasbe in tanga. 

Tri države, ena družina 

Ruth že precej dobro govori slovensko, njen partner Daniel pa samo špansko. Z njima se srečamo nekaj dni pred dogodkom, ki ga ta petek, 8. maja, ob 19.uri pripravljata v muzejski dvorani v Jarenini. Dogodek sta poimenovala Večer argentinske kulture, potekal pa bo v organizaciji Turističnega društva Ovtar Jarenina. 

Ruthini stari starši so se iz Slovenije preselili v Argentino, kjer se je rodil njen oče, in v Urugvaj, kjer se je rodila njena mama. Pri tem je zanimivo, da vsi štirje prihajajo iz Prekmurja (iz Moravskih Toplic ter iz Puconcev in Pečarovcev), spoznali pa so se šele v tujini. "Moja mama in oče sta se nato spoznala in poročila v Buenos Airesu, kjer smo se rodili trije otroci. Imam še brata in sestro."

Vonj po potici in madžarske besede 

V Buenos Airesu je odraščala v slovenskem duhu. Njeni stari starši so pekli veliko peciva, seveda tudi potico. "V Prekmurju se uporablja tudi veliko madžarskih besed, in jaz se spomnim besede »almašlepen« - to je bila sladica z jabolki. Bila je nekaj posebnega. Stari starši so govorili prekmursko in tudi malo madžarsko. Mi se takrat nismo učili standardne slovenščine. Hodili smo v Slovensko prekmursko društvo, kjer so se priseljenci povezovali, si pomagali in se učili slovenskega jezika. Moj stari oče je imel podjetje in je zaposloval druge priseljence. V teh društvih smo ohranjali slovensko kulturo in se učili o njej."

Veliko priseljencev je prišlo med vojno, iz različnih držav. Društvo je bilo odprto za različne narodnosti. "Jaz sem študirala ekonomijo, obenem pa sem se izobraževala na področju umetnosti - kot igralka, pevka in tango plesalka."

Moža je spoznala v gledališču 

Ruth je svojega kasnejšega moža Daniela, ki je tretja generacija argentinskih potomcev francoskih priseljencev, spoznala v gledališču. Bil je igralec in režiser, hkrati pa tudi ustanovitelj in direktor gledališča La Voltereta. Tam je okoli 30 let poučeval in režiral. "Skupaj sva začela projekt, povezan z migracijami - o tem, kako ljudje doživljajo selitve in različne identitete. Tango je bil za naju most."

[[image_4_article_88107]]

Ljubezenska zgodba, ki traja tri minute: rojstvo in pomen tanga

Tango, danes poznan kot nesnovna kulturna dediščina človeštva, ima svoje korenine v živahnem in raznolikem okolju Buenos Airesa ob koncu 19. stoletja. Razvil se je med priseljenci, ki so v pristaniško mesto prinašali svojo glasbo, plese in občutke domotožja. V tem kulturnem “talilnem loncu” so se evropski vplivi, med njimi tudi španski (andaluzijski) tango, prepletli z afriškimi ritmi in lokalnimi plesnimi oblikami ter ustvarili novo, edinstveno zvrst - argentinski tango.

Sprva je bil tango ples nižjih slojev, povezan z obrobnimi četrtmi, pristanišči in nočnim življenjem. Sčasoma pa se je razvil v bolj prefinjeno in čustveno izrazno obliko ter osvojil tudi višje družbene kroge in svetovne odre.

Danes tango presega svoj prvotni pomen plesa in glasbe ter kulturne tradicije iz Argentine in Urugvaja. V širšem, metaforičnem smislu označuje tudi zapleten odnos ali intenzivno interakcijo med dvema osebama - preplet sodelovanja, napetosti in čustev. Je simbol kulturnega prepletanja, zgodovine priseljevanja ter univerzalnega jezika čustev.

Pri nas tango poznamo predvsem kot ples, v širšem smislu pa je povezuje ljubezen, srečevanja, kulturo ... Je, kot pravi naša sogovornica, poezija. Vsaka pesem pripoveduje zgodbo - od začetka do konca, pri čemer ljudje različnih narodnosti prispevajo svojo identiteto, ki se odraža v plesu, v povezavi med dvema osebama: "Kot je nekoč dejal stari tanguero, «tango je ljubezenska zgodba, ki traja tri minute«."

[[image_3_article_88107]]

"Kot otrok priseljencev se včasih sprašuješ: sem Slovenka ali Argentinka? To zna biti notranji konflikt. Konflikt identitete. Jaz sem odgovor našla v umetnosti - v plesu in petju. Tango mi jih je pomagal najti," pove Ruth in nadaljuje: "Ko so se naši stari starši priselili, so ohranili slovensko srce, hkrati pa so se povezovali z drugimi kulturami. Tango je nastal prav iz tega srečanja različnih narodov."

Med slovensko in argentinsko kulturo ni velikih razlik 

Na vprašanje, ali obstajajo velike razlike med slovensko in argentinsko kulturo, Ruth odgovori, da smo si ljudje v osnovi podobni. "Povsod najdeš tako temperamentne kot tudi mirne ljudi. Pomembno je, da se kot ljudje povežemo."

V Slovenijo sta se preselila, da bi gradila mostove med kulturami - tako v smislu artističnega projekta kot notranje zadovoljitve. "To je tudi umetniški projekt - sporočilo miru. Da lahko ljudje različnih narodnosti živimo skupaj in najdemo nekaj, kar nas povezuje."

Navdušena nad mirom in zeleno naravo 

Ruth in Daniel se v Sloveniji počutita zelo lepo. Posebej sta navdušena nad mirom in zeleno naravo ter ljudmi, ki so zelo prijazni in gostoljubni. "Vsako jutro, ko vstaneva in vidiva zelene hribe, sva navdušena. Če do ljudi pristopiš z nasmehom, ti potem to vrnejo." V Mali Loki sta živela v starem dvorcu, ki ima zelo bogato zgodovino. Tam sta se posebej povezala s slikarko Miro Uršič, ki se je, zanimivo, rodila v Peklu, torej v naselju, kamor sta se potem preselila. Imata tri otroke, Borisa, Mirka in Katjo, ki živijo v bližini Celovca, kjer obiskujejo gimnazijo, ob koncih tedna pa se vračajo k njima. V tem času so se že naučili nemščine in angleščine, malo pa tudi slovenščine. 

Njuni dogodki, ki jih prirejata v Sloveniji in tudi drugih državah, vključujejo ples, petje in pripovedovanje zgodb ter prikazujejo povezavo med slovensko in argentinsko kulturo. Ljudje po predstavi pogosto rečejo, da začutijo, kako Ruth in Daniel odpreta svoje srce in ustvarita povezovalno energijo. Vsebinsko pa se vedno prilagodita občinstvu in dogodku.