Šibenik, mesto med Zadrom in Splitom, je ena tistih hrvaških destinacij, mimo katerih se Slovenci pogosto vozimo že leta, a jih redkeje izberemo za glavni dopust. Gre za najstarejše mesto na jadranski obali, ki, zanimivo, ni antičnega izvora, tako kot večina drugih mest, ampak so ga na koncu 9. stoletja ustanovili Hrvati.
[[image_1_article_88825]]
Najmanjše mesto na svetu z dvema znamenitostima Unesca
Poleg številnih arhitekturnih znamenitosti, kot je na primer katedrala sv. Jakoba, ki je del Unescove svetovne dediščine, na njenem seznamu je tudi utrdba sv. Nikole, kanala sv. Ante, bližnjih Narodnih parkov Krka in Kornati, mestu daje poseben značaj kulinarika. Šibeniška kuhinja temelji na preprostosti in svežini: ribe na žaru, školjke, hobotnica izpod peke, oljčno olje. Seveda ne gre brez njihovih lokalnih vin, kot so babić, debit in maraština.
[[image_4_article_88825]]
Šibenik je mesto zgodovinsko znanih ljudi in mesto glasbe, festivalov in športa. Od tam prihajajo Arsen Dedić, Mišo Kovač, Vice Vukov, Dražen Petrović ... Našli boste predstavitvene centre o koralah, dalmatinskem plesu, prvem padalu na svetu, Arsenov muzej, konobe in restavracije ...
Staro mestno jedro, ki je največje na Hrvaškem, obdajajo štiri trdnjave, kar je eden njihovih najdragocenejših simbolov.
Marenda je več kot hrana
Pomemben del lokalnega načina življenja v Šibeniku je marenda, tradicionalni dalmatinski obrok med zajtrkom in kosilom, ki ni turistični trend ali modna različica bruncha, temveč del vsakdanjega življenja in zgodovine Dalmacije. Nastala je iz potrebe ljudi, ki so zgodaj vstajali in opravljali težka fizična dela, zato je morala biti nasitna, domača in preprosta.
Gre za več kot le hrano. Marenda pomeni druženje, sproščenost in trenutek uživanja sredi dneva. Na mizi se znajdejo lokalne jedi, kot so ribe, brodet, sipina rižota, školjke na buzaro, pašticada ali pršut, vedno pripravljene iz svežih domačih sestavin. Najbolj pristno jo je mogoče doživeti v dalmatinskih konobah z dnevno ponudbo jedi.
Potem ko smo lansko leto koncept tradicionalne malice, pripravljene iz lokalnih in sezonskih sestavin, spoznavali na Ljubljanskem gradu, se je včeraj Šibeniška marenda prvič odvila v Mariboru, kje drugje kot v edinstvenem ambientu Najstarejše trte na Lentu. Ob sončni pripeki smo pokušali tradicionalne dalmatinske jedi iz lokalnih in sezonskih sestavin, vrhunska dalmatinska vina ter uživali v klapskem petju, po katerem je Šibenik znan.
[[image_2_article_88825]]
Kozice in brancin malo drugače
Krešimir Glavina, chef, kuhar in lastnik restavracije v Šibeniku, nam je povedal, da se na marendi najpogosteje jedo lokalne, tradicionalne jedi, oni pa so tokrat uporabili lokalne sestavine, ki so jih pripravili na nekoliko bolj svež način.
"Tema je bila pravzaprav marenda in naš kraj, iz katerega prihajamo. Kot glavni sestavini sem uporabil kozice in brancina. Prva jed s kozicami je hrustljava jed s kremo iz korenja in ingverja. Kozice so marinirane v kariju - to je ta nekoliko drugačen pristop. Dodani so mlada čebula in redkev, medtem ko je ceviche jed, pri kateri marinada iz citrusov in začimb pravzaprav “skuha” ribo. Riba je postrežena surova, vendar jo marinada iz citrusov zmehča, zato postane fina, sočna in dobi poseben okus. Poleg tega pridejo še mango, karamelizirana čebula, mlada čebula in čili, da imamo vse okuse - pikantno, sladko in kislo - ter tako dobimo zaokroženo jed."
[[image_6_article_88825]]
[[image_7_article_88825]]
Na dogodek, ki so ga organizirali Mesto Šibenik, Turistična skupnost mesta Šibenik, Turistična skupnost Šibeniško-kninske županije in predstavništvo Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, so povabili predstavnike tukajšnjih turističnih agencij, občin, mariborskega zavoda za turizem, medijev in druge zainteresirane.
[[image_5_article_88825]]
Šibenik je nekoliko podoben Mariboru
Direktor Turistične skupnosti mesta Šibenik Dino Karađole je spomnil, da smo Slovenci v Šibeniku tretji najštevilčnejši gostje. Sicer tam nimamo toliko nepremičnin kot v Istri ali na Krku, vendar jih pogosto obiskujemo: "Slovenski gostje so zvesti in se dobro odzivajo tudi v času različnih globalnih kriz, tako na Balkanu kot po svetu, ker Hrvaško dobro poznajo, jim je blizu in predstavlja njihov naravni dostop do morja."
Mesto leži ob izlivu reke Krke v morje, zato ima resnično edinstveno naravno okolje.
"Če bi ga primerjal s Slovenijo, bi rekel, da je Šibenik nekoliko podoben Mariboru - sicer manjši, a z močno industrijsko preteklostjo. Do domovinske vojne je bil predvsem industrijsko mesto, nato pa je industrija žal propadla. V zadnjih skoraj tridesetih letih se je mesto resno usmerilo v razvoj turizma."
Nadaljuje, da so znova obudili tradicijo marende, s seboj pa so prinesli tudi svoja vina: "Na srečo v Šibeniku še vedno obstaja nekaj gostiln, kjer pripravljajo tovrstne tople jedi po izvirnih receptih. Penina je slovenska, seveda, mi pa smo pripeljali vina lokalne kleti Baraka - to je priimek lastnika. Prinesli smo dve avtohtoni sorti: maraštino, značilno za Dalmacijo, in debit, ki je posebej značilen za šibeniško območje. Obe sta suhi beli vini."
Davorka Pregl: Dogodek bo zagotovo še okrepil sodelovanje med mestoma
Med obiskovalci, ki so uživali ob vrhunski hrani, odličnih vinih, razstavi fotografij Šibenika in okolice ter petju klape More, je bila tudi mariborska podžupanja Davorka Pregl, ki pravi, da Dalmacijo nosi v svojem srcu, odkoder prihaja njena mama. "Zato sem še toliko bolj vesela, da smo danes lahko del te zgodbe. Zgodbe, ki popestri tudi naš Maribor in zagotovo še okrepi sodelovanje med mestoma Maribor in Šibenik, ki je bolj usmerjeno v turizem. Sicer pa sem poskusila dobro hrano, uživala ob odlični dalmatinski glasbi in tudi kakšna kapljica se je našla. Kot bi rekli v Michelinovem vodniku - prava eksplozija okusov."
Zbrane je na kratko nagovoril tudi Krešimir Šakić, direktor Turistične skupnosti Šibeniško-kninske županije, ki je dejal, da so v Maribor prinesli celo kakšno stopinjo več, da so se obiskovalci dejansko počutili kot na morju.
Slovenija ni samo Ljubljana
Direktor slovenskega predstavništva Hrvaške turistične skupnosti Bruno Bonifačić je poudaril, da je Ljubljana zaradi logističnih razlogov pogosto prizorišče tovrstnih dogodkov, predvsem zaradi praktičnosti za novinarje in agencije, ki so tam skoncentrirane. "Vendar pa že dolgo razmišljamo, da bi se bolj usmerili po vsej Sloveniji, saj Slovenija ni samo Ljubljana. Štajerska je za nas zelo pomembna regija in na Hrvaškem zelo prepoznavna. Zato smo danes povabili vse turistične urade Štajerske, prav tako tudi župane različnih mest, da skupaj razmislimo o prihodnjem sodelovanju. Mislim, da je to začetek dogodkov, ki jih bomo še ponavljali."
"Lahko tudi napovem, da naj bi jeseni prišla še Slavonija, saj sta Osijek in Maribor pobrateni mesti. Verjamem, da je to nova praksa, po kateri mora delovati Hrvaška turistična skupnost, in tega se zelo veselimo."
Prej so bili Slovenci bolj vezani na Zadar, pa tudi na Split, vendar je Šibenik danes destinacija za vse leto. To je kraj, ki ga lahko obiščete v kateremkoli letnem času, saj ponuja veliko: od lokalnih otokov in zaledja do samega mesta. Ker sta tam dva narodna parka, Krka in Kornati, je območje zanimivo tudi za navtike praktično skozi vse leto. Na voljo so kakovostne nastanitvene kapacitete, v bližini so Vodice, veliki hotelski kompleksi, manjši hoteli, odlične restavracije, tudi Michelinove. Plaže so čudovite, o morju pa sploh ni treba posebej govoriti.
[[image_3_article_88825]]
Na prvem mestu je turizem, na drugem gospodarstvo
Šime Ivanjko, častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, pa je dodal, da sta Hrvaška in Maribor močneje povezana, kot bi si kdo mislil: "Pet tisoč ljudi, ki se je tukaj izobraževalo, se je želelo integrirati v slovensko družbo in se je tudi integriralo. Mislim, da so dali svoj prispevek. Kar se tiče povezovanja Maribora z Dalmacijo, je to tradicionalno - turizem je na prvem mestu, na drugem pa gospodarstvo, ki je bilo prej zelo povezano in se ponovno povezuje, kar je koristno. Zlasti Šibenik, Zadar in srednja Dalmacija so Mariborčanom zelo blizu. In ne samo na področju turizma, ampak tudi preko različnih prijateljskih vezi, mešanih zakonov, nekdanjih prijateljskih povezav in podobno. Med Hrvaško in Slovenijo nikoli ni bilo nekega posebnega spora in to je naša prednost. Skupaj se razumemo, pripadamo istemu kulturnemu krogu in mislim, da bi se morali na vseh ravneh povezovati kot dve samostojni, suvereni državi. Vendar bistvo povezave ni toliko državno ali politično, ampak medčloveško, prijateljsko in poslovno."
