»Dobiva se pri Jurčiču!«
Mislim, da sem to rekel samo enkrat. Pa še takrat sem se seveda moral dopolnit, pojasnit, popravit. Ne, tudi če bi dodal »pri Jurčičevem spomeniku«, ne bi zadostovalo. Ma kje. Mogoče bi se celo zgrešila in bi en čakal pri njegovem spomeniku, en pa na ulici.
Jurčič, ki je v Mariboru, kot vemo, urejal časopis Slovenski narod, je s knjigo v roki bolj otožno ždel in vsaj dočakal, da pred njim ne parkirajo več avtobusi. Pa še nato je bil, resda odtlej manj zasenčen zlasti z avstrijskimi turisti, vnemar pozabljen. Pa saj… Nenazadnje tudi spomenik Slovenskemu narodu v kotu Slomškovega trga zdaj v toplejšem delu leta voha »fišenčips«.
Jurčič in »rumpelkamra«
Jurčičev spomenik je imel pač to nesrečo, da je čez trg kukal, kako veliki Rudolf Maister oprijema svojo sabljo. In je bil spregledan vse dokler ga niso par tednov tega zloglasno »poštrihali«. Dvomim, da zato, ker bi bili prebrali novo knjigo Pomladni cvet, kjer Ivan Sivec v vladno določenem Jurčičevem letu piše kar skozi Jurčičev pogled, da se je v Mariboru bal valovih Drave in si zapomnil anekdoto, ki jo je sprožila neka gospa, da v uredništvu Slovenskega naroda bojda ponoči straši.
Ni. Le Jurčič je kar tam spal (in najbrž smrčal) in si ob tem zapomnil besedo »rumpelkamra«, ki je na svoji Muljavi bržkone ne bi bil slišal. V uredništvu je namreč spal, ker v Mariboru zaradi obilice dela naj ne bi, tako skozi pisanje Sivca, imel svoje sobe. Za vzglavnik je imel kar fascikle in bil tako »ves čas med papirji«. Ampak Jurčiču je lahko v uteho, da vsaj v splošni ljudski govorici ni uspelo niti Maistru.
V prestolnicah je drugače
Ne vem namreč, če kdo reče »dobiva se pri Maistru«. Najbrž ne.
Mogoče moraš biti pa prestolnica, da je punkt za dobivanje – spomenik. Pomaga še zlasti, če je mojster na konju. Tako je v Zagrebu (Trg bana Jelačića) in Beogradu (Trg republike), nič pa ne škodi, če je samo na podstavku in nad njim goloprsa muza, kakor velja za Ljubljano (Prešernov trg). V Beogradu se celo reče »kod konja«, v Ljubljani se obvezno krajša v »Prešerc«.
Maribor je tukaj, kakopak, drugačen. Ker, ja, vem, takoj ste pomislili nanj. Na dobrega starega Kodžaka (spomenik NOB). Le da Trg svobode pač ni več tako »in«. Če že, je glavni, osrednji punkt kavarna, kjer boste pogosto, no, če vsaj ne dežuje, videli bolj ali manj znane mariborske face.
Kužno znamenje in lokomotiva
Podobno je s kužnim znamenjem na Glavnem trgu, o katerem smo že veliko povedali, čeprav je po prenovi trga nekako v splošni ljudski dikciji v ospredju »se dobima na Glavnem trgu«, ker po prenovi slej ko prej s pogledom najdeš tistega, s katerim si zmenjen. No, tretja, prav tako že pozabljena opcija, je bila pa lokomotiva pred železniško postajo, ki pa je imela tudi svoj omejen, transportni pomen.
Zakaj to pišem? Ker sem si v petek zvečer dopisoval in nekoga, ki je bil v Vetrinjskem dvoru, jaz pa na Tryševi, vprašal, če je gužva v mestu. Odgovor? Tu je še kar, ne vem pa, kako je v mestu.
Tudi v mestu se t(ak)o reče
Še vedno je nenavadno ali pa neobičajno, kako definiramo mesto-mesto. Torej tisto, kar naj bi definiralo mesto. Najbolj očiten izbor bi bila Poštna ulica z ovinkom na Glavni trg, čeprav sploh ni nujno, seveda ne, sploh pa je to bolj odvisno od ure. Ni nepomembno, kdaj je mesto-mesto.
Najbrž pa to, da »grem v mesto«, ne pomeni enako za vse. Še celo za nas, ki smo gor rasli v centru. Na Krekovi. In ko si šel od doma, si vseeno rekel, da »grem v mesto«. Kar bi se marsikomu, ki je seveda meščan Maribora, torej živi na območju mestne občine, le da v drugih predelih, zdelo elitistično, vsem ostalim iz primestja in okolice pa bizarno, skoraj malomeščansko.
Še vedno smo se našli
Ampak še vedno je to nekaj, kar Maribor dela, no, za res mesto. Je kot neke vrste nadpomenka, morda nekaj med simbolom in metaforo. Češ, grem v mesto. Šele potem pa pride specifika. Morda tu izstopa Lent. Če greš na Lent, pa rečeš, da greš na Lent. In na Lentu potem, da greš v mesto, čeprav je to mesto tudi v ljudski govorici oddaljeno le en prehod ali eno stopnišče.
Ni pa tu nobene univerzalnosti. Kar je toliko večji hec. Uspešen hec. Ker se, ja tudi zaradi sodobne tehnologije, ne pa nujno, na koncu vedno najdemo, tudi ko rečemo, da se »dobimo v mestu«. Še vedno smo se.
Največji hiti
Še en bankomat, ki nikoli ne dela? O, smola.
https://maribor24.si/lokalno/se-en-bankomat-ki-skoraj-nikoli-ne-dela-o-smola
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizije
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
V Melju je vedno rdeča
https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca
