Na centrih za socialno delo v Sloveniji je trenutno oddanih okoli 600 vlog za posvojitev otrok. Od tega je več kot 400 parov že ocenjenih kot primerih posvojiteljev. Otroku, ki išče posvojitelja se iščejo starši, ki so zanj najbolj potrebni glede na njegovo starost in ostale okoliščine.
Preteklo leto je bilo v Sloveniji izvedenih 44 posvojitev, od tega 16 iz tujine: 5 otrok iz Ruske federacije, 3 iz Bosne iz Hercegovine, 3 iz Gvineje Bissau, 2 iz Makedonije, 1 iz Kazahstana, 1 iz Gane in 1 iz Avstrije.
Čakalne dobe so zelo raznolike. »Tudi vsi možni posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka, kar je seveda njihova legitimna pravica.« Preteklo leto je bilo v Sloveniji izvedenih 44 posvojitev, od tega 16 iz tujine: 5 otrok iz Ruske federacije, 3 iz Bosne iz Hercegovine, 3 iz Gvineje Bissau,2 iz Makedonije, 1 iz Kazahstana, 1 iz Gane in 1 iz Avstrije.
Na CSD Maribor trenutno 29 vlog za posvojitev otroka, 25 od teh naj bi bilo s strani CSD že ocenjenih kot primernih

Na Centru za socialno delo Maribor trenutno 29 vlog za posvojitev otroka, 25 od teh naj bi bilo s strani CSD že ocenjenih kot primernih, za preostale še niso podali končnega mnenja. Od leta 2004 je 16 parov posvojilo otroka s krajevne pristojnosti CSD Maribor.
Posvojitve v Sloveniji ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Le-ta določa, da se s popolno posvojitvijo otrok izloči iz družine naravnih staršev ter preide v družino posvojitelja. Ko je enkrat posvojitev uradna, se ta ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot starši posvojenca. Do 10. leta lahko posvojitelji otroka posvojijo brez njegovega soglasja, po 10. letu pa je njegovo soglasje potrebno. Osebo starejšo od 18 let ni mogoče posvojiti.
V posvojitev se da otroka, čigar starši so neznani ali leto dni brez znanega prebivališča, ali če so ti privolili za posvojitev pred pristojnim organom, ter otroke, ki nimajo živih staršev.
 V posvojitev se da otroka, čigar starši so neznani ali leto dni brez znanega prebivališča, ali če so ti privolili za posvojitev pred pristojnim organom, ter otroke, ki nimajo živih staršev. Oseb, ki želijo postati posvojitelji, je veliko več kot otrok, ki se jih lahko posvoji »V zakonodaji, ki ureja posvojitve, imamo določbo, ki določa, da se otroke s slovenskim državljanstvom sme dati v posvojitev v tujino le, če otroku v Sloveniji ni moč najti ustreznih posvojiteljev.«
Prav tako je mogoča posvojitev otrok iz tujine, v kolikor njihova država dovoli posvojitev v tujino. Slovenija je podpisala Konvencijo o varstvu in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, v kateri sodeluje okoli 80 držav, v katere lahko iskalci posvojitev med drugim oddajo vlogo za posvojitev.
»Zrasel si v trebuščku, a ne mojem. Rodila te je gospa, ki ni mogla skrbeti zate,« je Marku razložila Irena
Mariborčana Irena in Ivan sta otroka dobila pred 15 leti. Pred posvojitvijo sta se redno udeleževala srečanj potencialnih posvojiteljev na Centru za socialno delo Maribor. Tam so bili seznanjeni s potekom posvojitve in jim predstavili družine, ki so posvojile otroka. »Med srečanji sem bila seznanjena, da imajo otroka za naju. Občutki so bili neopisljivi. Dejali so mi, da se morava takoj odločiti ali ga želiva. Na negativni odgovor nisva niti pomislila,« nam je povedala Irena. Teden dni po klicu sta se odpravila v bolnišnico po par mesecev starega Marka.
Irena meni, da nekateri posvojitelji dalj časa čakajo na otroke, saj imajo glede njih prevelike zahteve: »Želijo, da ima otrok določeno barvo oči in las, samo da bi jim bil čim bolj podoben. Eno so želje, ki jih imamo v srcu, a pomembno je, da imamo nekaj v glavi. Ne kupujemo otroka na tržnici.«
Takrat sta morala najprej podpisati rejniško pogodbo, ki je veljala leto dni, nato sta prejela posvojitveno odločbo. »Ko je imel sin 4 leta, nas je obiskala noseča nečakinja. Takrat me je vprašal ali je tudi on zrastel v trebuščku. Odgovorila sem mu, da je zrasel v trebuščku, a ne mojem. Rodila te je gospa, ki ni mogla skrbeti zate,« je pojasnila Irena. Marko je tako že od otroštva seznanjen, da je posvojen, a za svoje korenine niti ne sprašuje. »Doma ne govorimo o tem, da je posvojen, saj je naš! O tem tudi brez problemov spregovori z drugimi, nima predsodkov.«
Nekateri posvojitelji imajo glede posvojencev prevelike zahteve
Irena meni, da nekateri posvojitelji dalj časa čakajo na otroke, saj imajo glede njih prevelike zahteve: »Želijo, da ima otrok določeno barvo oči in las, samo da bi jim bil čim bolj podoben. Eno so želje, ki jih imamo v srcu, a pomembno je, da imamo nekaj v glavi. Ne kupujemo otroka na tržnici.« Sama je v vlogo zapisala, da bi želela imeti otroka starega do dveh let, najraje fantka. Marko jo sedaj osrečuje vsak dan, ji polni življenje z veseljem in energijo in presrečna je, ko jo objame in ji pove, da jo ima rad. »Hvaležna sem, da sem imela možnost postati mama.« Tako kot večina drugih posvojenih otrok, je tudi on iz socialne družine, kjer zanj niso mogli skrbeti, zato je še posebej vesela, da mu je lahko omogočila normalno družinsko življenje.