Tokrat v rubriki MB intervju gostimo Jasmino Krapše, predsednico Srpskega kulturnega društva Maribor. Rodila se je v mestu Požarevac v Srbiji. Oče se je šolal v Ljubljani in po koncu šolanja dobil službo v Mariboru. “Iz Kraljeva v Srbiji, je nato pripeljal tudi svojo ljubezen, mojo mamo in tukaj sta si ustvarila dom,” opiše Jasmina, ki v Mariboru živi od dveh mesecev starosti naprej. Že 33 let dela kot kemijski tehnik v laboratoriju NLZOH v Mariboru.

Pred kratkim ste postali predsednica Srpskega društva, kaj vam to pomeni?

V Srbskem kulturnem društvu Maribor sem aktivna že skoraj 5 let. Pridružila sem se društvu jeseni 2014 in se želela predvsem vrniti k svoji mladostni ljubezni, folklori.Končno so bile vse pomembne stvari v mojem življenju urejene, hčerka odrasla študentka in čas je bil za nekaj kar sem vedno imela rada. Že po nekaj mesecih je bila prepoznana moja “energija” kot se je izrazil, danes podpredsednik društva in um. vodja, Dalibor Ristić, ki me je povabil v upravo društva rekoč, da je to mesečno dve uri dela. No, iz teh dveh ur sem kmalu postala podpredsednica in zdaj po štirih letih, 15.3. tudi predsednica. Veste, zelo sem ponosna, da so mi člani izkazali zaupanje in izrazili željo po tem, da društvo po 20 letih delovanja vodim prav jaz, se pa zavedam velike odgovornosti in priznam, da odločitev ni bila lahka. Imam dobro, sposobno ekipo, a niti predstavljati si ne morete koliko je dela in opravljenih ur v enem takšnem delovnem društvu, sploh če si odgovoren in ko te želje ponesejo.

Koliko vam osebno pomeni tradicija in običaji?

Kot sem povedala je moja prva želja bila le plesati folkloro, saj sem jo vzljubila že v petem razredu OŠ Ivan Cankar pod mentorstvom učiteljice Ivanke Purgaj, za kar sem ji neizmerno hvaležna. Plešem rada tako polko, ki sem se je prvo naučila in srbsko kolo, ki sem ga osvojila kasneje. Ko sem začela delati v upravi društva, plesati pri veteranih in hčerka pri izvajalski skupini, sem vedno globoko v sebi čutila, da počnem “nekaj močnega, velikega”. Ohranjati tradicijo svojih prednikov z običaji, pesmijo, plesom v bogatih srbskih nošah, pismom in negovanjem ter ohranjanjem stvaritev velikih srbskih pesnikov in piscev, je zame osebno pomembna. Resnično menim, da če ne ceniš svojih korenin in prednikov, ne moreš niti drugih. In če ni spoštovanja eni drugih, je življenje precej bolj zapleteno. Jaz res živim v Sloveniji več kot 50 let, a moj temperament in moji geni so vedno “igrali”.. Ohraniti srbsko identiteto in hkrati imeti rad in spoštovati slovensko kulturo, ju povezovati v prijateljskem sožitju in tkati še močnejšo medsebojno vez, je zame izrednega pomena. Nisem se niti zavedala kako globoko se je to pritihotapilo v moja čustva. Želim pomagati predstaviti Srbe v čim lepši in boljši luči.

Boste s svojim vodenjem kaj spremenili?

Ne kaj dosti. Z ekipo v upravi se dobro poznamo saj smo skupaj že štiri leta. Vsak od nas ima določene sposobnosti in tudi zadolžitve, je za nekaj nadarjen in nekaj raje dela. Vsak je vpeljan v delo, ki kontinuirano teče vsa ta leta in sproti se dogovarjamo kaj in kako se bomo česa lotili. Tudi prej smo z bivšim predsednikom tako delovali in ne vidim potrebe spreminjati česarkoli. Smo ekipa, tim z isto vizijo in željo, vsi volonterji, enak z enakim. Le jaz moram kdaj koga “dregniti” in prebuditi, sploh kadar so pomembne zadeve pred nami. In to je vsa razlika. No, približno tako.

Kakšna je po vašem mnenju razlika med moškim in žensko na vodilnem mestu?

Hm, zanimivo vprašanje. Sploh pri Srbih. In moram priznati, da so tudi to bili moji pomisleki pred prevzemom funkcije.
Menim, da imamo ženske prirojen instinkt, čut in taktnost. Čustva so tudi močno orožje, a nas včasih odnesejo, kar ni vedno dobro za nas same. Sicer pa menim, da so karakterne lastnosti in predvsem spoštovanje in iskrenost ter dojemljivost vseh s katerimi ustvarjaš, najbolj pomembne in ne toliko spol.

Najlepša ulica ali predel v Mariboru?

Najlepši predel mi je Glavni trg in pogled ter hoja čez stari most, pa tudi Grajski trg. Rada imam takšne trge, rada imam ko so polni ljudi in to se je v Mariboru spet začelo dogajati. Prav je tako. Mesto mora živeti, ne pa samo nakupovalni centri. Sicer imam rada tudi Tri ribnike in mestni park za katerega res menim, da je eden najlepših. Rada imam Maribor, res.

Kje v Mariboru najraje pijete kavo?

Prav na teh dveh trgih, ki sem ju omenila, je pa tega žal vedno manj saj mi obveze to vse manj dopuščajo. No, v poletnem času tam od junija pa do konca septembra, ko je v društvu zelo umirjeno, je tega kofetkanja več.

Kaj je tisto, po čemer je Maribor drugačen od drugih mest?

Maribor ima energijo, dušo, Ne znam drugače povedati. Tudi v težavah Maribor ima energijo, posebno. In seveda po svoji “šprahi” , najboljši smo s toto našo špraho. Jaz jo imam zelo rada
Maribor ima staro trto, Pohorje skoraj sredi mesta,Lent, Mariborski otok, Piramido, Kalvarijo Dravo. Ampak najboljši smo ljudje in največji “čagatorji”

S čem se ukvarjate v prostem času?

Upsss, z društvom. Ja, v veliki meri z delom in aktivnostmi povezanimi z društvom.Tam je folklora, so koncerti, so potovanja, so naša druženja ob pravoslavnem novem letu, slavah, piknikih, itd…Res je društvo v zelo veliki meri v mojem življenju in od družine dobivam očitke po tej plati, a tako pač je, ko si enkrat s srcem pri stvari.Veliko neumnih reči bi lahko počela, a to se mi zdi bistveno boljše in vsekakor koristnejše.

Sicer rada ustvarjam kreativne reči, največ doma …izdelujem mozaike iz odpadnih ploščic na mizicah, lončkih, vazah, okvirjih za slike itd. Servietno tehniko uporabljam povsod kjer le lahko.Ko me zgrabi bi lahko vse kar mi pride pod roke perelepila s servietkami. Obožujem to tehniko ustvarjanja. Rada berem. če je le kaj časa in rada urejam okolico hiše. A prostega časa za vse to ni ravno veliko.

Kaj je vaše vodilo skozi življenje?

Moje vodilo je delati dobro,delati dobre reči. Pošteno in tisto kar te veseli. Rada pomagam, rada storim kaj dobrega komurkoli, če le lahko. Nasmeh nekoga, ki sem mu lahko pomagala mi ogromno pomeni. Nasmeh, dovolj je. Sreča v očeh. Neprecenljivo! Male stvari, ki polepšajo dan. Vesela sem, da so me starši tako vzgojili, materialne dobrine niso moja prioriteta.