Dnevi se daljšajo, sonce nas vse dalj greje, narava se prebuja. Zares smo zakorakali v pomlad, tako se naši parki že polnijo s sprehajalci. Med sprehodom po našem Mestnem parku, se z nami sprehodite še po njegovi zgodovini. 

Park že od 19. stoletja priljubljena zelena točka mesta

Mariborski mestni park je že od same "ustanovitve" priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. V njem se zbirajo starši s svojimi otroci, upokojenci, mladina, hkrati pa predstavlja mesto rekreacije za dijake bližnjih srednjih šol. V parku se nahaja tudi otroško igrišče, akvarij-terarij in paviljon.
Kot je zapisano na spletni strani Kamra.si so mariborski mestni park s promenado postopno zasnovali v 19. stoletju. Zasnova parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. 

[[image_2_article_64898]]

Mestna občina je leta 1874 odkupila vrtove in rastlinjak, ki so do takrat bili v lastni podjetnika Josefa Langerja. To so bili prvi zametki mestnega parka, ki so meščanom omogočili preživljanje prostega časa. Prvi del parka je zasadil po pogodbi graški vrtnar Marauschegg leta 1872 od sedanje Maistrove ulice do severnega konca kostanjevega drevoreda.

V tistem času so mnoge mestne ulice poživljali kostanjevi drevoredi in posebnost je bil - in je še danes - Tomšičev drevored. V park so proti koncu 19. stoletja vključili tudi območje Treh ribnikov, leta 1890 pa je bil zgrajen glasbeni paviljon. Ulično zelenje se z mestnim parkom še zmeraj povezuje prav od središča mesta, prek Treh ribnikov pa se izteka v gozdove za Piramido.

Promenado so uredili leta 1952 po načrtih Ljuba Humeka in Milana Mihelčiča. Ureditev ločuje vzhodni in zahodni del parka, kar je vidno že na izvirnih načrtih iz leta 1902, v osemdesetih letih 20. stoletja pa so promenado podaljšali do Treh ribnikov. Stari del obkrožajo mestne vile in večstanovanjski objekti, na severu mestni vinogradi in gozdovi.

Najprej kavarna sedaj akvarij-terarij 

Poleg sprehajalnih poti, ki so se jih lahko poslužili meščani, jim je bila v parku na voljo tudi kavarna. Pobudo za gradnjo kavarne Park je dal Alojzij Klemenčič, ki je leta 1921 naročil načrte za kavarno pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmannu. Klemenčič si jo je predstavljal kot kavarniški paviljon z vrtom, v bližini ribnika in kostanjeve aleje. Načrte zanjo je izrisal arhitekt Maks Czeike, ki je pustil izrazit pečat v štajerski prestolnici.

[[image_3_article_64898]]

Od 19. stoletja vse do prve svetovne vojen je vedno več turistov in gostov prihajalo v štajersko prestolnico. Temu se je prilagodila tudi gostinska ponudba. Kot je zapisano v Časopisu za zgodovino in narodopisje, so številni gostinski lokali menjavali lastnike in širil ponudbo. V številnih gostiščih so prirejali tudi koncerte.

Po drugi svetovni vojni je stavba takratne kavarne Park prejela novo vlogo, in sicer vlogo mestnega akvarija, ki deluje še danes.

Trije ribniki

Kot je zapisano na spletni strani Kamra.si, so imeli Trije ribniki v srednjem veku popolnoma drugo vlogo, kot jih imajo danes. Takrat so namreč v dveh ribnikih, ki sta ju pretežno polnila Barbarski potok izza Kalvarije in Triribniški potok s Piramide, uredili vodno zajetje, iz katerega so v času nevarnosti spustili vodo v obrambni jarek okoli starega mestnega obzidja.

[[image_1_article_64898]]

Že pred letom 1905 pa je bila pri Treh ribnikih zgrajena lesena čolnarna, kjer so se lahko sprehajalci v rdeče belo obarvanih lesenih čolnih popeljali tudi po ribniku. Po letu 1927 je bila po načrtih arhitekta Maxa Czeikeja zgrajena nova čolnarna, ki je bila po letu 1980 porušena, ohranjena je samo pokrita kolonada. Veslanje po ribniku je od takrat povsem zamrlo.