Predsednik vlade Janez Janša je nedavno v Mariboru na otvoriti sedeža ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki se nahaja v poslovnem objektu City, dejal, da je to "prva pomladna lastovka slovenske decentralizacije". Marsikdo pa se bo spomnil, da smo v Mariboru v preteklosti že imeli sedež ministrstva, in sicer za malo gospodarstvo in turizem, ko ga je med leti 1997 in 2000 vodil takratni minister Janko Razgoršek, sicer znani mariborski podjetnik. 

Z njim se srečamo tam, kjer je bil pred skoraj 30 leti sedež ministra - v Vili Škapin na Trubarjevi ulici, ki sicer danes žalostno propada, ministrstvo za javno upravo pa jo je letos prodajalo na dražbi. 

Kako je začel uveljavljati interese obrtnikov v parlamentu?

Janko Razgoršek je bil, preden je prevzel ministrstvo, član Slovenske ljudske stranke, ki jo je takrat vodil Marjan Podobnik. "Član Slovenske ljudske stranke sem postal z združitvijo Slovenske obrtno-podjetniške stranke, ki se je priključila ljudski stranki. In ko sem začel hoditi na sestanke, sem ugotovil, da so tam v glavnem agronomi. Ti so sicer razmišljali precej podobno kot jaz. Kljub temu pa sem želel vedeti, ali stranka zastopa tudi interese obrtnikov in podjetnikov. Takrat sem se obrnil na predsednika stranke v Mariboru, Štefana Klinca, in ga prosil, naj pripelje svoje somišljenike v Maribor, da se pogovorimo in ugotovimo, ali stranka res zastopa tudi naše interese. To se je tudi zgodilo. Prišel je Marjan Podobnik, ki sem mu povedal enako: želel sem vedeti, ali stranka zastopa cehovske interese obrtnikov in podjetnikov."

Podobnik mu je pojasnil, da imajo v stranki visoko izobražene poslance - magistre in doktorje -, vendar predvsem s področja agronomije in kmetijstva. "Predlagal mi je, naj se aktiviram, pripravim gradivo in pridem v parlament poslancem pojasnit, za kaj gre. Poslanec bi nato naše predloge predstavil v državnem zboru. Če bi mu kdo zastavil vprašanje, na katerega ne bi znal odgovoriti, bi se lahko obrnil name, jaz pa bi mu pomagal pripraviti odgovor. Tako se je vse skupaj začelo."

[[image_1_article_93452]]

"Predsedniku Drnovšku sprva nisem bil najbolj sprejemljiv"

Pred volitvami leta 1996 je Slovenska ljudska stranka močno zagovarjala decentralizacijo. V povezavi z Listo za Maribor, ki jo je vodil dr. Križman, so dosegli dober rezultat in dobili več poslancev s tega območja. "Na našem območju smo bili močno zastopani, veliko smo govorili o decentralizaciji, sam pa sem se začel vse pogosteje pojavljati tudi v javnosti. Takrat se je začelo govoriti, da bi lahko postal ministrski kandidat. Trdnega dogovora sprva ni bilo. Ko je bila oblikovana koalicija in je nastala vlada, je bilo treba zapolniti še dva resorja: za evropske zadeve ter za malo gospodarstvo in turizem."

LDS oziroma predsednik Drnovšek je imel svojega kandidata, Igorja Bavčarja, Slovenska ljudska stranka in Marjan Podobnik pa sta predlagala Janka Razgorška.

"Predsedniku Drnovšku sprva nisem bil najbolj sprejemljiv. Sledila so pogajanja in pogojevanja. Po približno šestih mesecih delovanja vlade me je predsednik Drnovšek povabil na pogovor. Pogovarjala sva se morda pol ure. Vprašal me je, kaj bo zdaj, saj ministrstvo ne bo v Mariboru. Odgovoril sem mu, da potem verjetno tudi ne bom minister, saj sem imel glede tega jasno stališče. Takrat sem bil samozavesten, imel sem uspešno podjetje in sem odkrito povedal, da sem v politiko prišel le začasno. Nikoli nisem bil politik in tudi nisem nameraval postati poklicni politik."

Razgorškov pogoj je bil, da je sedež ministrstva v Mariboru 

Kljub temu je bil predlagan za ministrsko mesto, že prej pa je jasno povedal, da je zanj pomembno, da ima ministrstvo sedež v Mariboru. Verjel je, da se je s tem sprijaznil tudi predsednik vlade. Poslanci v državnem zboru so Razgorška spraševali, kje bo sedež ministrstva, ne pa, kaj bo ministrstvo naredilo. "To me je razjezilo, zato sem prosil za besedo in povedal, da me čudi, da jih zanima lokacija, ne pa vsebina dela. Ministrstvo bi lahko bilo tudi v Vinici, če bi dobro delovalo in koristilo temu delu gospodarstva. Na zahtevo enega od poslancev je nato predsednik Drnovšek naposled povedal, da bo ministrstvo v Ljubljani, nekaj dejavnosti pa tudi v Mariboru. Znova sem se hotel oglasit in rekel Podobniku, naj mu pove, da bo v Mariboru. Rekel mi je, naj bom tiho."

Že čez dva dni pa so v Mariboru odpirali ministrstvo. To so dosegli z Razgorškovo trmo in z veliko podporo stranke.

Takrat mu je dr. Šime Ivanjko dejal, da če bo ministrstvo dejansko v Mariboru, mu bo zanj odstopil prostore nad Vinagom. In tako se je tudi zgodilo. "Po imenovanju so me povabili v Odmeve, v katerih so govorili o malem gospodarstvu in turizmu. V mariborskem studiu pa je bil župan Križman. Vprašali so ga, kaj meni o tem, da je Razgoršek postal minister. Odgovoril je, da mi čestita, vendar da sem sam povedal, da ne bom minister, če ministrstvo ne bo v Mariboru. Nato so vprašali še mene. Odgovoril sem, da običajno držim besedo in da sem se z dr. Ivanjkom že dogovoril za prostore nad Vinagom."

V dveh dneh so sami izdelali tablo in pripravili prostore. "Imel sem zelo dobro ekipo. Morda je bilo vse skupaj nekoliko improvizirano, vendar sem bil precej predrzen.  Odprtje je uspelo, čez dva dni pa sem moral že na sejo vlade. Predsednik Drnovšek mi je dejal, da če smo že kaj odpirali v Mariboru, bi lahko vsaj povedali. Odgovoril sem mu, da smo mu poslali vabilo. In tako je tudi bilo."

Na otvoritvi je bil tudi najuspešnejši slovenski olimpijski tekmovalec Leon Štukelj 

Razgoršek je bil posebej vesel, da se je otvoritve ministrstva udeležil tudi njegov velik prijatelj, zaveznik in svetovalec Leon Štukelj.

"Moram reči, da je predsednik Drnovšek vse skupaj sprejel precej elegantno. Verjetno mu dogodek ni bil najbolj pri srcu, vendar sva pozneje dobro sodelovala. Če mi je uspelo dobiti petnajst minut pogovora z njim na štiri oči, je bilo to že veliko. Kljub temu pa je podprl projekt, ki sem ga pripravljal."

Ni se pretvarjal, da ve vse 

Sprva so bili na ministrstvu zaposleni samo štirje, na koncu okoli 30. V glavnem je šlo za Štajerce. V tistem času je bil minister za gospodarstvo Metod Dragonja, ki je poskrbel, da je bilo nekaj kadra iz Ljubljane premeščenega v Maribor. "Na začetku so se v medijih pojavili tudi komentarji, da sem tapetnik in da o turizmu ne vem dovolj. Po nekaj mesecih smo se dobro ujeli tudi z novinarji in imel sem občutek, da smo pridobili njihovo podporo. Nisem se pretvarjal, da vem vse. Povedal sem, kaj znam in česa ne, ter iskal ljudi, ki so me lahko strokovno podprli in operativno izvedli dogovorjene naloge."

Najbolj je ponosen na svoje dosežke v turizmu 

Razgoršek nadaljuje, da je iz obdobja svojega ministrovanja najbolj ponosen na svoje dosežke na področju turizma. "S turizmom sem bil prej povezan predvsem zato, ker smo hotelom dobavljali posteljnino in prte." V tistem času je zaživel Center za promocijo turizma, ki se je kasneje preoblikoval v Slovensko turistično organizacijo, ki je pomembno prispevala k promocijskemu preboju slovenskega turizma. "Imeli smo tudi več projektov, ki smo jih sofinancirali - na primer gondolo na Vogel, projekte na Kaninu in nekaj na Mariborskem Pohorju. Kot minister pa nisem mogel delati samo za Maribor; delati sem moral za vso Slovenijo." Leta 1998 je bil na primer sprejet tudi zakon o pospeševanju turizma, ki je določil vlogo države in lokalnih turističnih organizacij pri razvoju turistične ponudbe. 

Je pa bilo to obdobje, ko se je Slovenija približevala Evropski uniji in z njo usklajevala predpise in zakonodajo. Izboljšali so se odnosi z Obrtno zbornico Slovenije, velik uspeh je predstavljal predlog zakona o delu na črno, zakona o delovnih razmerjih ...

Razgoršek se spominja trenutka, ko smo si prizadevali za pridobitev zimskih olimpijskih iger. "Srečali so se deželni predstavniki Italije, Furlanije - Julijske krajine, Avstrijske Koroške in Slovenije. Slovenija takrat še ni imela predstavnika na tej ravni, predsednik Drnovšek pa je bil za takšno srečanje na neki način previsok predstavnik. In mi je dejal, naj grem jaz na srečanje. Ob močni podpori gospoda Petriča, strokovnjaka za mednarodne odnose, mi je uspelo doseči, da je koroški deželni predstavnik Jörg Haider, ki je bil zelo nenaklonjen Slovencem, podpisal izjavo v podporo vstopu Slovenije v Evropsko unijo."

Iz prostorov nad Vinagom kmalu v Škapinovo vilo 

Ustanavljanje ministrstva je po svoje podobno ustanavljanju podjetja, razlaga Razgoršek. Marsikaj je treba prijaviti, urediti dokumentacijo in vzpostaviti postopke. "Na začetku skoraj ničesar od tega nismo imeli, zato smo morali vse urejati sproti. Da smo ministrstvo legalizirali. Prvih nekaj mesecev sem se vozil s svojim avtomobilom, pozneje sem dobil službeni avto in šoferja. Hkrati pa smo iskali ustrezne prostore. Ponujali so mi prostore v Cityju, vendar sem bil prepričan, da ministrstvo potrebuje reprezentančno stavbo, preko katere bi ohranili tudi našo kulturno dediščino. Na koncu smo se odločili za nakup Škapinove vile, ki so jo takrat že obnavljali. Prilagodili so jo potrebam ministrstva, nato pa smo se vanjo preselili."

[[image_2_article_93452]]

"Imeli smo zelo dobro ekipo in kakovostne sodelavce, ki še danes opravljajo pomembne funkcije. Maja Tomanič Vidovič je še danes direktorica sklada, prav tako Duška Godina, ki je danes direktorica Agencije RS za energijo, Srečko Viler je bil na primer moj šef kabineta, tudi Boštjan Tancer ..."

Pozneje jim je uspelo v Maribor preseliti tudi Sklad za razvoj malega gospodarstva, ki je imel prav tako sedež v Vili Škapin, zdaj domuje v Hotelu City. 

Žalosti ga, da objekt propada 

Tudi po menjavi vlade, ko je postal njen predsednik Andrej Bajuk, je Razgoršek še nekaj mesecev opravljal delo ministra za malo gospodarstvo in turizem, nakar je bilo ministrstvo vključeno v novo organizacijo državne uprave - znova se je priključilo ministrstvu za gospodarstvo.

Leta 2000 se je Razgoršek povsem umaknil iz politike, s svojimi nekdanjimi sodelavci, s katerimi se je dobro razumel, pa se je le občasno zasebno srečeval. "Potem pa sem iz medijev izvedel, da se vila prodaja, da so se pisarne preselile drugam in da je objekt naprodaj. To me je zelo prizadelo. Zelo sem se zavzel za to, da smo vilo sploh kupili, zato se mi zdi škoda, da objekt zdaj propada. Prav bi bilo, da bi jo ohranili. Danes imamo sicer v Mariboru spet ministrstvo, vendar ne za malo gospodarstvo, temveč za lokalno samoupravo."

Izkušnja ministrovanja ga je veliko stala 

Ob koncu našemu sogovorniku zastavimo vprašanje, ali je bilo obdobje njegovega ministrovanja zanj lepa izkušnja. "Vsekakor je bila dobra izkušnja, čeprav me je tudi veliko stala. Ko sem se odločal za vstop v politiko, smo večinoma sodelovali z Ikeo. Pred odločitvijo, da grem v politiko, sem jih vprašal, kaj se bo zgodilo z mojim podjetjem. Povedali so mi, da bo, če bo podjetje poslovalo, delo teklo normalno naprej. In res je bilo tako. Vendar menim, da bi se podjetje razvijalo drugače, če bi ostal v njem. Sam sem se namreč posvečal predvsem turizmu in tudi malemu gospodarstvu, podjetje pa je zaradi globalizacije postopoma izgubljalo konkurenčnost. Leta 2005 smo se z Ikeo dogovorili za razhod, sodelovanje pa se je nadaljevalo še do leta 2007. Bil sem prepričan, da smo med najboljšimi v svoji panogi, vendar sem se motil, čeprav je bila kakovost naših izdelkov zelo dobra."

[[image_4_article_93452]]

Podjetje Razgoršek deluje še danes. Preživelo je velike pretrese in številne spremembe, zaključi nekdanji minister: "Večkrat smo morali spremeniti proizvodni program: začeli smo s prtički, prti in kuhinjskimi rutami, nato smo prešli na posteljnino, zavese in pozneje na oblazinjeno pohištvo. Vmes je razpadla Jugoslavija, zato smo morali iskati nove načine poravnave terjatev in nove poslovne poti. Kljub vsemu ima podjetje od prvega dne do danes isti žiro račun in nikoli ni bilo blokirano. Res je, da je prvotna proizvodnja ugasnila. Del premoženja smo morali razprodati in podjetje dokapitalizirati. Zdaj pa se ukvarjamo predvsem z nepremičninami."