Kot je pojasnil, Energetika Maribor z zastavljenimi projekti nadaljuje obsežno posodobitev omrežja s ciljem zagotoviti večjo energetsko neodvisnost ter postopno razogljičenje celotnega sistema. "Pred kakšnimi tremi leti smo bili v špici zimske sezone še 100-odstotno odvisni od plina. Zdaj temu več ni tako, saj imamo lesno biomaso, ki nam doprinese deset, mogoče celo več odstotkov v skupni porabi energentov," je razložil Hebar.

Prvi pomembni koraki pri razpršitvi energetskih virov so bili že uspešno narejeni

Z delovanjem prvega kotla na lesno biomaso Energetika Maribor trenutno pokriva več kot deset odstotkov celotne porabe energentov, že v naslednjem letu pa načrtujejo bistveno povečanje tega deleža s postavitvijo dodatnega kotla na lesno biomaso na lokaciji v Melju. "Za prihodnost želimo razne visokotemperaturne toplotne črpalke, s katerimi obratujemo praviloma večji del izven glavne kurilne sezone. To je takrat, ko je temperatura reke Drave primerna za izrabo te toplote," je pojasnil in še razložil, da te naprave obratujejo predvsem izven glavne kurilne sezone, ko je temperatura vode ustrezna, ter v velikem delu pokrivajo potrebe po topli sanitarni vodi skozi celotno poletje.

Poleg pridobivanja energije iz novih virov je ključna tudi napredna optimizacija celotnega omrežja. Na lokaciji na Jadranski cesti zato imajo vzpostavljene hranilnike tople vode, baterijske hranilnike in kogeneracijske naprave za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote. S temi sistemi uspešno izvajajo tako imenovani peak shaving oziroma izravnavanje konic porabe. Namesto da bi ob povečanem povpraševanju po toploti zaganjali dodatne kotle, kot je bila praksa v preteklosti, sistem danes potrebne presežke energije črpa neposredno iz hranilnikov. V prihodnosti bodo klasični plinski kotli v sistemu ostali le še za pokrivanje specifičnih rezervnih potreb.

Prelom bi predstavljala energetska izraba odpadkov

"Upamo seveda, da bo prišlo tudi do ozelenitve zemeljskega plina, to pomeni, da bo v plinovodnem omrežju tudi biometan, in v prihodnje tudi delež vodika, kar bo seveda prispevalo k razogličenju same toplote," je nadaljeval Hebar.

Največja pričakovanja in največji prelom za mesto pa, po njegovih besedah, predstavlja načrtovani projekt energetske izrabe odpadkov. Ta projekt bi ob upoštevanju predvidene širitve sistema daljinskega ogrevanja zagotovil do 60 odstotkov vseh potreb Maribora po toploti neposredno iz preostanka mešanih komunalnih odpadkov. "Trenutno čakamo na to, kako se bo odvilo. Na zaključek postopka glede podelitve koncesije. Sicer pa bo treba za smeti in energijo, ki bi jo lahko dobili iz teh smeti poskrbeti na drugače načine," je zaključil.