Ste se kdaj vprašali, koliko je stara pot, po kateri se vsakodnevno sprehajate, ali pa ali ima vaš sosed dejansko pravico voziti čez vaše zemljišče? Nekatere poti na območju Maribora so obstajale že dolgo pred današnjimi cestami in urbanistično ureditvijo mesta. Njihove sledi lahko najdemo v zgodovinskih katastrskih načrtih, ki segajo približno 200 let v preteklost.

O zgodovini starih poti, služnostnih pravicah in njihovem evidentiranju smo se pozanimali pri Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) in Mestni občini Maribor (MOM). Med drugim so nam razkrili konkreten primer stare mariborske poti, ki se uporablja še danes.

Stara pot na Piramido je vidna tudi na starejšem katastrskem načrtu

Eden zanimivejših primerov je pot na Piramido, priljubljeno sprehajalno točko nad starim mestnim jedrom Maribora. Kot so pojasnili na Geodetski upravi, je pot razvidna iz starejšega katastrskega načrta, njena trasa pa obstaja še danes. »Stara pot na hrib Piramida, nad starim mestnim jedrom Maribora, ki obstaja še sedaj, se nahaja na območju parcel 638 514/3, 638 514/5, 638 516/18,« so pojasnili na GURS.

[[image_1_article_93514]]

Posredovali so tudi prikaz poti na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880, ki se je vzdrževal do 8. decembra 2000. Na njem je razviden potek poti na območju Piramide. Čeprav prikaz potrjuje, da je bila pot evidentirana v starejši katastrski dokumentaciji, iz njega samega ni mogoče zanesljivo določiti, kdaj je nastala oziroma kdaj so jo ljudje začeli uporabljati.

Zgodovino mariborskih poti lahko spremljamo približno 200 let nazaj

Začetki sistematičnega evidentiranja zemljiških parcel na območju današnje Slovenije segajo v začetek 19. stoletja. Pomemben vir predstavlja franciscejski kataster, ki je nastajal v času avstrijskega cesarja Franca I. in danes omogoča vpogled v nekdanjo razdelitev zemljišč ter njihovo rabo. Na GURS pojasnjujejo, da je iz arhivskih podatkov mogoče ugotoviti predvsem, kdaj je nastala določena parcela, ki lahko v prostoru predstavlja pot, in kakšno vrsto rabe je imela skozi čas.

»Podatki o parcelah se v predpisani obliki in na predpisan način v katastru vodijo že cca 200 let. Izhodišče predstavlja franciscejski kataster iz začetka 19. stoletja, ki se sedaj nahaja v Arhivu Republike Slovenije,« so navedli.

To pomeni, da lahko zgodovinski katastrski načrti razkrijejo, ali je določena pot obstajala že pred več generacijami. Ne povedo pa nujno, kdo jo je uporabljal, kako pogosto je bila v uporabi ali ali je bila na njej ustanovljena služnostna pravica.

V Mariboru obstajajo tudi služnosti iz časa pred drugo svetovno vojno

Da imajo nekatere služnostne pravice na območju Maribora dolgo zgodovino, potrjujejo tudi na Mestni občini Maribor.

»Zagotovo so v ZK vpisane tudi služnosti, ki izvirajo iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Posebne statistike pri tem ne vodimo,« so pojasnili na občini.

Natančnega podatka o številu občinskih nepremičnin, obremenjenih s služnostnimi pravicami, nimajo, saj tovrstne statistike ne vodijo. Prav tako ne razpolagajo s pregledom, katera služnost na občinskih zemljiščih je najstarejša. Ob pregledu zemljiškoknjižnih izpiskov sicer občasno naletijo na posebne primere iz preteklosti, vendar konkretnega primera stare služnostne poti niso izpostavili. Na vprašanje, ali so služnosti pogostejše na območjih starejše in razpršene poselitve, denimo na Pohorju, v Limbušu, Kamnici, Bresternici ali Malečniku, so odgovorili, da se pojavljajo na celotnem območju Mestne občine Maribor.

Pot čez zasebno zemljišče še ne pomeni nujno služnostne pravice

Pri starih poteh je pomembno razlikovati med dejanskim potekom poti in pravico do njene uporabe. Dejstvo, da je pot vrisana v kataster ali da jo ljudje uporabljajo že desetletja, samo po sebi še ne dokazuje obstoja služnostne pravice. Kot pojasnjujejo na Geodetski upravi, od leta 2022 vodijo tudi podatke o območjih služnosti. Njihov vpis v kataster ni obvezen, omogoča pa natančnejšo prostorsko opredelitev območja, na katerem se služnost izvršuje. Služnost je lahko v zemljiški knjigi opredeljena tudi opisno, denimo kot pot levo od potoka.

»Vedno pa je potrebno podatke o služnosti preveriti v zemljiški knjigi,« poudarjajo na GURS.

Prav zemljiška knjiga je namreč ključna evidenca za preverjanje vpisanih stvarnih pravic, medtem ko katastrski podatki prikazujejo predvsem parcele in njihove prostorske značilnosti.

Nekatere služnosti so ostale zapisane, čeprav jih nihče več ne potrebuje

Zanimivo je, da lahko v zemljiški knjigi ostanejo vpisane tudi služnosti, ki so skozi desetletja izgubile svoj prvotni namen. Na Mestni občini Maribor so potrdili, da se pri svojem delu srečujejo tudi s takšnimi primeri.

»Da, v določenih primerih naletimo na vpisano služnost, ki je s potekom časa in tehnološkim napredkom postala brezpredmetna,« so pojasnili.

Služnosti pa niso povezane zgolj s pravico hoje ali vožnje čez tuje zemljišče. Na občini vsako leto prejmejo večje število vlog za ustanovitev novih služnosti, ki se danes pogosto nanašajo predvsem na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, kot so vodovodi, kanalizacija, plinovodi, električni vodi in telekomunikacijska omrežja. Občasno prihaja tudi do nesoglasij glede izvrševanja služnostnih pravic. Kot pojasnjujejo na občini, se lahko v redkejših primerih pojavijo posamezni zapleti ali celo sodni spori.

Kaj pa, če se današnja pot razlikuje od tiste na starem zemljevidu?

Zgodovinski katastrski načrti niso vedno povsem primerljivi z današnjim stanjem v prostoru. Na GURS opozarjajo, da so se načini evidentiranja parcel skozi zgodovino spreminjali, prav tako pa se razlikuje natančnost nekdanjih meritev. Že prve izmere iz časa cesarja Franca I. so bile odvisne od različnih dejavnikov, med drugim od reliefa, dejanske rabe zemljišč, časa izmere in lege posameznih parcel. Zato so nekateri zgodovinski podatki natančnejši od drugih. Če današnje stanje v prostoru ne ustreza podatkom v katastru nepremičnin, je lahko potrebna ureditev podatkov s katastrskim postopkom. Njegov inženirski del izvede geodetsko podjetje, ki med drugim pripravi ustrezen elaborat in po potrebi opravi tudi mejno obravnavo na terenu.

Preverite lahko tudi sami: Je vaša pot obstajala že pred 200 leti?

Za vse, ki jih zanima zgodovina zemljišč in poti v njihovi okolici, je na voljo tudi javni pregledovalnik arhivskih zemljiškokatastrskih načrtov eZKN. Gre za spletno aplikacijo Geodetske uprave, ki omogoča pregledovanje digitaliziranih zgodovinskih katastrskih načrtov, vključno z gradivom franciscejskega in reambulančnega katastra, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. Pregledovalnik je dostopen na povezavi: https://geohub.gov.si/ghapp/ezkn/.

Za podrobnejše raziskovanje zgodovine posamezne poti so na voljo še arhivski podatki Geodetske uprave in Arhiva Republike Slovenije, za preverjanje vpisanih služnostnih pravic pa zemljiška knjiga. Morda boste ob pregledu starih načrtov ugotovili, da pot, po kateri se danes sprehajate, ni le bližnjica skozi sosesko, temveč del zgodovine Maribora, ki se je v prostoru ohranil skozi več generacij.