V začetku avgusta je Zavod za turizem sporočil, da Maribor in turistična destinacija Maribor-Pohorje, letos beležita odlične statistične rezultate glede števila turistov in nočitev. Glede na lansko leto v enakem času, v obdobju med januarjem in junijem, bi naj bila rast nočitev in prihoda turistov skupno za več kot 20 odstotkov višja. Hotelirji tej statistiki odločno nasprotujejo in hkrati negativno ocenjujejo delo Zavoda za turizem.

Maribor bi naj v prvi polovici leta obiskalo dobrih 88 tisoč gostov, ki so plačali več kot 212 tisoč nočitev. Povprečna doba bivanja posameznega turista je v Mariboru po statističnih podatkih 2,41 dni, na Pohorju še nekoliko več, 2,45 dni. S tolikšno rastjo nočitev bi se Maribor uvrstil v sam vrh napredujočega slovenskega turizma, od nacionalnega povprečja bi naj bil višje za cele 4 odstotke.

Uradne številke torej kažejo, da je bila letošnja turistična sezona v Mariboru rekordna, a ponudniki nastanitev, predvsem hotelirji, temu oporekajo.. »Zelo bi me veselilo, če bi bile te številke realne, dejstvo pa je, da se je lani s spremembo zbiranja statističnih podatkov na enotni sistem, v katerega vnašamo sedaj vsi hotelirji in ostali sobodajalci, statistika spremenila in skazila dejansko stanje števila prenočitev. Iz tega razloga ne gre primerjati letošnjega in lanskega leta. Dejanske podatke in prave kazalnike lahko imamo le tisti, ki ves čas vodimo, poročamo o številu prenočitev in plačujemo turistično takso,« pojasnjuje Vasja Ilešič, predsednik kooperative združenih (malih) hotelirjev in direktor hotela Betnava.

Vasja Ilešič, direktor hotela Betnava in predsednik združenja malih hotelirjev Maribora.

Letos primerjali »hruške in jabolka«

Zavod za turizem zbira statistične podatke, ki jih prejema iz statističnega urada. Z lanskim prvim januarjem je bil uveden nov sistem, ki podatke beleži drugače: »Se pravi smo primerjali hruške in jabolka. Ne gre. To sta dve različni zadevi, ki ju je nemogoče med seboj primerjati in zato so bile v vseh občinah številke porušene. Mi smo recimo v Mariboru beležili 43 odstotno rast v številu nočitev, kar ni možno. To pomeni, da bi morali imeti veliko število dodatnih namestitvenih kapacitet, ki pa se niso zgodile,« kritično razmišlja Ilešič.

Sicer drži, da v Mariboru število nočitev iz leta v leto raste, a je ta rast med 5 in 12 odstotki letno v povprečju: »To je še vedno izjemno in smo zelo zadovoljni, saj ostala evropska mesta po številu rasti, ki jo imajo nekje do 5 odstotkov, še vedno presegamo. Včasih ni potrebno ustvarjati 30 ali 40 odstotkov, ki niso realni, ampak se držati tega, kar je.«

Hotelirje so podatki presenetili

Podatki o domnevni rekordni turistični sezoni so mnoge ponudnike nastanitev presenetili, saj veliko izmed njih beleži precejšnji upad nočitev glede na lansko leto. Rado Kurnik, direktor manjšega hotela v Brezju Vila Emei, pravi, da imajo letos celo 18 odstotni upad turistov: »Res pa je, da je toliko privatne ponudbe, ki ne zapadejo v nobene druge stroške oziroma davke in zato si lahko določijo cene, s katerimi poberejo vse, kar bi normalno morali hoteli.«

Rado Kurnik, direktor hotela Vila Emei.

Realnost je takšna, da so hoteli v Mariboru 30 odstotno zasedeni, v Ljubljani pa kar 80 odstotno. Kurnik meni, da se letošnje leto močno pozna, da je manj korejskih, čeških, poljskih in nemških skupin: »Zakaj jih ni, ne vemo, morda so druge destinacije letos bolj aktualne, prej smo bili tranzitno mesto, denimo na poti na Hrvaško, ki letos, kot kaže, ni več tako zelo aktualna.«

Tranzitne ali poslovne nočitve so pri vrhu

Povprečna doba nočitev v Mariboru je manj kot dva dni, kar potrjuje dejstvo, da mesto na turističnem zemljevidu ne predstavlja privlačne počitniške destinacije, temveč se ljudje pri nas ustavijo zaradi poslovnih obveznosti ali hitrega ogleda na poti proti drugim državam.

Kratka doba bivanja v hotelu pa ponudnikom predstavlja največ stroškov: »Lahko imaš 10.000 nočitev, a če si na račun teh nočitev ustvaril velike stroške, te nočitve niso tako pomembne,« razlaga Ilešič. Število nočitev po mnenju hotelirjev tako ne bi smelo biti merilo za uspešnost turistične sezone. Želijo, da statistika zajame to, kakšno ceno dosegajo in kakšen izplen oziroma stroške imajo. »Podatkov Zavodu več ne bomo posredovali, saj z njimi operirajo na način, da se ustvarja slika, kako je vse rožnato, smo pa v eni zelo nezavidljivi poziciji,« doda Ilešič.

Nezadovoljstvo z delovanjem Zavoda za turizem

Prvotna naloga Zavoda za turizem je promocija mesta in povezovanje vseh turističnih deležnikov, hotelirji pa jim očitajo, da se na Zavodu preveč ukvarjajo z lastnimi problemi in raznimi političnimi podtikanji, zaradi česar so rezultati njihovega dela slabši. »Maribor je neprepoznavna turistična destinacija v Evropi in v svetu. Kar se tiče promocije absolutno zaostajamo za drugimi mesti, absolutno je premalo vloženih sredstev. Dogaja se en takšen paradoks: mi hotelirji smo čisto na dnu verige in če pred nami niso izpolnili svojih nalog Zavod za turizem, MO Maribor in STO (Slovenska turistična organizacija), mi ne moremo imeti dobrih rezultatov,« meni Ilešič.

Tudi Kurnik potrdi, da se za svoj promet trudijo le sami: »Kolikor gre preko spletnih podjetij, ki nas objavljajo, recimo Booking, Trip Advisor in podobno… Ampak oni požirajo zelo velik delež našega zaslužka s provizijami.«

Provizije, davki in visoki stroški promocije

Turistična taksa se je v letošnjem letu že dvakrat povečala, kar je posledično podražilo cene hotelskih storitev. Hotelirji izpostavljajo, da se gostom zdi taksa v višini 2,50 evra absolutno preveč. »Turisti danes predvsem gledajo na to, kaj za svoj denar dobijo; glede na to, da govorimo o turistični taksi, bi ta morala biti porabljena za izboljšanje turistične infrastrukture in za promocijo mesta. Nezadovoljni smo, na kak način se ta sredstva porabljajo in mislim, da učinek ni pravi. Imamo predloge za mestno oblast, da bi se mogoče uspeli dogovoriti, da tisti turist, ki plača takso, dobil vsaj nekaj nazaj – recimo javni prevoz ali vožnjo z gondolo,« na pozitiven obrat upa direktor hotela Betnava.

»Veste, Maribor ni destinacija, kjer bi ljudje ostali 14 dni, da gledajo morje ali gore. Tudi Pohorje nima ponudbe, ki bi gosta zadovoljila za več kot 4 dni. Maribor je tranzitno mesto in gost se jezi, da plačuje toliko, saj je cena nerealna,« meni tudi Kurnik.

Visoki so tudi stroški promocije, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj so se mariborski mali hotelirji med seboj povezali. Sedaj operirajo s skupnim fondom, ki jim zraven bolj uspešne promocije zagotavlja tudi prisotnost na več sejmih. Vendar pa sami hotelirji ne morejo dovolj uspešno vršiti turistične promocije za celotno destinacijo, kar je potrdila tudi analiza, ki jo je združenje malih hotelirjev naročilo na lastne stroške. »Naloga hotelirja ni promocija mesta in aktivnosti v njem, marveč mora biti dodana vrednost obstoječi turistični ponudbi, ki bi jo naj vršil Zavod za turizem,« še doda Ilešič.

V tujini veliko boljša praksa

Združeni mariborski hotelirji so primerjali turistično ponudbo v Gradcu, Mariboru in Zagrebu ter ugotovili, da so po cenovni dostopnosti med seboj zelo primerljivi, a je v Mariboru preveč kapacitet na trenutno povpraševanje. Denimo Gradec ima trikrat več prebivalcev kot Maribor in skoraj enako število turističnih nastanitev. Ilešič poudarja, da bi bilo to potrebno upoštevati in narediti strategijo: »Tukaj bi moral nastopiti Zavod in vršiti ciljno, preudarno promocijo.«

Maribor z Avstrijo primerja tudi Kurnik, predvsem z bližnjimi ponudniki okoli jezer, recimo Schwarzl-Seeja. »Oni imajo stvari veliko bolje urejene, turistična organizacija propagira vse hotelske nastanitve, tisti, ki pa imajo apartmaje v svojih gospodinjstvih pa se morajo znajti sami. Prav to je tisto, kar zahtevamo od države, da uredi nelojalno konkurenco, ki se dogaja tudi v Mariboru.«

Turizem v Mariboru je v resnici v povojih

Vasja Ilešič kritično razpravlja, da smo v Mariboru v povojih nekega resnega hotelirstva, saj bo stanje enako kot danes, dokler ponudniki ne bodo mogli dvigovati kakovosti storitev in dokler ne bo boljša zasedenost ter uspešnejše vlaganje v infrastrukturo. »Imamo dva meseca sezone, vse ostalo je gola borba za preživetje in žal nič več od tega.«

Razočaranje nad stanjem v Mariboru se ponavlja že zadnjih 20 let, najbolj zaradi neuspešnega sodelovanja med deležniki, predvsem Zavodom za turizem: »Vsak, ki pride, začne vse od znova, ker vse kar je bilo prej, ni dobro. Imamo izjemen potencial, naravne danosti, turisti so nad Mariborom navdušeni, a smo premalo povezani. Potenciala ne znamo izkoristiti in ko se zaveš, da je to odvisno le od dveh ali treh oseb, je priokus še toliko bolj grenak.«

Na pozicijah napačni ljudje?

Prihodnji teden se obeta sestanek združenja malih hotelirjev z mariborsko podžupanjo Alenko Iskra, ki je odgovorna za turizem. Predstavili bodo svoje predloge in možne rešitve, med drugim bodo predlagali, da bi nekdo skrbel, da se v Mariboru ne bi istočasno odvijali večji, denimo športni dogodki, temveč bi bili enakomerno razporejeni čez vse leto. To bi pozitivno vplivalo na zasedenost hotelov in turizem v splošnem.

Kurnik je predlagal tudi vzpostavitev nekakšnega »slovenskega bookinga«, a pravi, da zadeve ne grejo nikamor: »Vsi, ki pridejo na neko delovno mesto, ga le zasedejo in delajo toliko kolikor so plačani. Dvomim sicer, da se bo v Mariboru kaj izboljšalo.«

Rekorda sezona je po mnenju mariborskih hotelirjev torej vse prej, kot to: »Nekaterim koristi, da malce mešetarijo s temi rezultati, nam, ki smo dejanski v branži in v gospodarstvu pa nam to nič ne prinese, ker to niso realni podatki,« zaključi Ilešič.