Ali je šola, kakršno poznamo danes, res prilagojena potrebam vseh otrok? Medtem ko tradicionalni šolski sistem temelji na enotno določenih učnih ciljih in načinih preverjanja znanja, alternativni pedagoški pristopi ponujajo drugačne možnosti organizacije pouka in učenja. Večji poudarek pogosto namenjajo posameznikovemu razvoju, ustvarjalnosti, samostojnosti in različnim načinom usvajanja znanja.

O različnih oblikah izobraževanja smo se pogovarjali z Danielom Mariničem, harmonikarjem in učiteljem glasbe na Waldorfski šoli Maribor, ki je svoje diplomsko delo posvetil alternativnim oblikam vzgoje in izobraževanja doma in po svetu, s posebnim poudarkom na glasbeni vzgoji. Kot učitelj se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z vprašanjem, kako otrokom približati znanje na način, ki upošteva njihove različne sposobnosti, zanimanja in potrebe.

Vsi otroci niso enaki, zakaj bi se torej morali učiti enako?

Ena izmed osrednjih razlik med tradicionalnimi in alternativnimi pristopi je razumevanje otrokovega razvoja. Otroci iste starosti namreč nimajo nujno enakih sposobnosti, zanimanj ali tempa usvajanja znanja.

»Vsak otrok je drugačen. Nekdo določeno stvar razume takoj, drugi potrebuje več časa ali drugačen pristop. Pomembno je, da šola te razlike prepozna in otroku omogoči, da razvija svoje sposobnosti, ne pa da ga ves čas primerjamo z drugimi,« pojasnjuje Marinič.

Ob tem opozarja, da tudi alternativno izobraževanje ni univerzalna rešitev. »Mislim, da ne obstaja šola, ki bi bila idealna za prav vsakega otroka. Nekateri potrebujejo več strukture, drugi več prostora za raziskovanje in ustvarjalnost. Pomembno je, da znamo prepoznati, kaj posamezen otrok potrebuje, in mu pri tem pomagamo.«

Po njegovem mnenju uspešnosti izobraževanja ne moremo presojati zgolj na podlagi ocen in učnih dosežkov. Pomembno je tudi, kakšen odnos otrok razvije do šole in samega sebe. »Če otrok prihaja v šolo z veseljem, če si upa postavljati vprašanja, delati napake in biti to, kar je, smo kot učitelji naredili nekaj zelo pomembnega. Otroci si morda ne bodo zapomnili vsake učne ure, zagotovo pa si bodo zapomnili, kako so se ob nas počutili.« 

Alternativne šole pogosto več pozornosti namenjajo praktičnemu delu, izkustvenemu učenju in ustvarjalnosti. Med najbolj poznanimi pristopi sta pedagogika Montessori, ki spodbuja samostojnost in učenje z raziskovanjem, ter waldorfska pedagogika, ki poudarja povezovanje intelektualnega, umetniškega in praktičnega razvoja.

Se današnji otroci res težje zberejo?

V času, ko so otroci že zelo zgodaj izpostavljeni zaslonom, družbenim omrežjem in številnim informacijam, se vse pogosteje pojavljajo vprašanja o njihovi koncentraciji, potrpežljivosti in samostojnosti. Toda Marinič meni, da moramo biti pri primerjanju generacij previdni.

»Pogosto slišimo, da današnji otroci nimajo več potrpljenja ali da se ne znajo osredotočiti, vendar se moramo vprašati tudi, v kakšnem svetu odraščajo. Živimo v času, ko je vse hitro, ko smo nenehno obdani z informacijami in ko je pozornost postala nekaj, za kar se borijo številni dražljaji. Otroci niso nič manj sposobni kot nekoč, spreminja pa se okolje, v katerem razvijajo svoje sposobnosti.«

Prav pri glasbenem izobraževanju se po njegovih besedah pokaže, kako pomembni so vztrajnost, potrpežljivost in postopno napredovanje.

»Ko se otrok uči instrumenta, ne more vsega osvojiti takoj. Potrebuje čas, vajo in tudi kakšen neuspeh. Prav v tem pa je dragocena življenjska lekcija: da ni treba biti v vsem najboljši in da je tudi napredek, ki ga dosežemo počasi, vreden ponosa. Mislim, da otroci danes še posebej potrebujejo odrasle, ki jim znamo dati čas in verjamemo vanje, tudi kadar sami vase še ne verjamejo.«

Ko učenje ni omejeno le na učbenike

Pri waldorfski pedagogiki imajo pomembno vlogo umetnost, gibanje, ročne spretnosti in glasba. Slednja ni zgolj samostojen predmet, ampak se lahko prepleta tudi z drugimi učnimi vsebinami.

»Otrok se ne uči samo takrat, ko sedi za mizo in posluša razlago. Veliko se lahko nauči skozi gibanje, glasbo, ustvarjanje in lastne izkušnje. Ko nekaj tudi doživi, lahko snov razume na povsem drugačen način,« poudarja Marinič.

Marinič je prav pomenu glasbene vzgoje namenil velik del svojega diplomskega dela. Glasba lahko otrokom pomaga pri izražanju čustev, razvijanju ustvarjalnosti, koncentracije in sodelovanja z drugimi. Pri alternativnih oblikah izobraževanja pa ne gre za enoten model. Medtem ko Montessori spodbuja otrokovo samostojno raziskovanje, waldorfska pedagogika posebno pozornost namenja razvojnim obdobjem in umetniškemu izražanju.

Kakšne možnosti drugačnega izobraževanja imajo otroci v Mariboru?

Alternativno izobraževanje ni prisotno zgolj v tujini, temveč imajo tudi mariborski starši možnost izbire med različnimi pedagoškimi pristopi. V Mariboru poleg javnih osnovnih šol delujeta dve zasebni osnovni šoli, ki izvajata javno veljavna programa po posebnih pedagoških načelih, Waldorfska šola Maribor in Osnovna šola Montessori. Waldorfska šola Maribor na Valvasorjevi ulici 75 deluje kot samostojna šola od šolskega leta 2015/2016. V prejšnjem šolskem letu 2025/2026 jo je obiskovalo 208 učencev v devetih razredih. Ena izmed posebnosti je pouk v tako imenovanih epohah, pri katerem se učenci več tednov intenzivneje posvečajo posameznemu predmetu. Pomemben del šolskega vsakdana predstavljajo tudi glasba, likovno ustvarjanje, ročna dela in gibanje.

Druga možnost je Osnovna šola Montessori, ki deluje v okviru Zavoda Antona Martina Slomška na Vrbanski cesti 30. Njen pedagoški pristop temelji na spodbujanju otrokove samostojnosti, raziskovanja in prevzemanja odgovornosti za lastno učenje.

Med drugačnimi možnostmi izobraževanja v Mariboru je tudi Mednarodna šola Leona Štuklja Maribor, ki je začela delovati v šolskem letu 2023/2024. Izvaja mednarodno priznani program International Baccalaureate (IB), ki poudarja raziskovalno učenje, kritično mišljenje, samostojnost in medkulturno povezovanje. V prejšnjem šolskem letu jo je obiskovalo 33 učencev iz različnih držav. V šolskem letu 2026/2027 je šola svojo ponudbo razširila tudi na predšolsko vzgojo z mednarodnim programom Early Years, namenjenim otrokom, starim štiri in pet let. Ta temelji na učenju skozi raziskovanje, igro in ustvarjalnost ter omogoča nadaljevanje izobraževanja po mednarodnem programu tudi v osnovni šoli. Za razliko od waldorfske pedagogike in pedagogike Montessori gre pri tem za mednarodno zasnovan izobraževalni program, ne za alternativno pedagoško smer v ožjem pomenu.

Alternativni pristopi so v Mariboru prisotni že v predšolski vzgoji. Med drugim delujeta Waldorfski vrtec Sofijin Izvir in vrtec Montessori Hiša otrok, kjer se otroci z drugačnimi načini učenja in raziskovanja srečujejo že v najzgodnejšem obdobju.

Kaj bi se lahko javne šole naučile od alternativnih?

Alternativni pristopi odpirajo tudi vprašanje, ali je pridobivanje dobrih ocen zadostno merilo uspešnega izobraževanja. Znanje je nedvomno pomembno, vendar šola pomembno vpliva tudi na otrokovo samozavest, odnose, ustvarjalnost in odnos do učenja.

Marinič meni, da vedno obstaja prostor za izboljšave v obstoječih sistemih. »Predvsem bi si želel, da bi bilo v šolah več prostora za ustvarjalnost, sodelovanje in pristne odnose. Ne mislim, da bi morali kar opustiti učne načrte ali ocenjevanje, saj tudi znanje in določena struktura predstavljata pomemben del izobraževanja. Včasih lahko veliko spremeni že to, da otroku prisluhnemo, mu dovolimo, da do rešitve pride po svoji poti, ali pa da mu pokažemo, da napaka ni nekaj slabega, ampak del učenja.« Ob tem poudarja, da je učiteljevo delo veliko več kot zgolj posredovanje znanja.

»Sam svoje delo doživljam kot veliko odgovornost, pa tudi kot privilegij. Glasba me vedno znova opominja, da se najlepše stvari ne zgodijo na ukaz in da vsak človek potrebuje svoj čas, da razvije tisto, kar nosi v sebi. Kot učitelj si ne želim, da bi si otroci zapomnili samo to, kar sem jih naučil, ampak predvsem, da bi skozi naše skupno delo odkrili, česa vsega so sposobni. Verjamem, da je največ, kar lahko učitelj da otroku, občutek, da je vreden, slišan in sposoben.«

Kot poudarja Marinič tako ni nujno zastaviti vprašanja, ali je tradicionalni šolski sistem slab in alternativni boljši, temveč kako lahko različni pedagoški pristopi prispevajo h kakovostnejšemu izobraževanju. Navsezadnje se vsi srečujejo z istim izzivom: kako otroke pripraviti na prihodnost.