Lokalno

DNEVNA: Splavarji po Dravi nekoč prevažali les, danes pa turiste

Rebeka Krevs, 13.08.23 ob 04:00

V preteklosti je bilo splavarjenje po Dravi tradicionalna metoda prevoza lesa, danes pa je predvsem turistična atrakcija in pomemben del kulturne dediščine.

DNEVNA: Splavarji po Dravi nekoč prevažali les, danes pa turiste

Splavarjenje po Dravi je tradicionalna metoda prevoza lesa po reki Dravi, ki ima dolgo zgodovino v Sloveniji, Avstriji in drugih sosednjih državah. Ta starodavna obrt je bila v preteklosti ena od ključnih dejavnosti, ko so drevesa posekali v gozdovih in jih nato spravili po reki do svojih ciljnih točk. Danes je splavarjenje po Dravi predvsem turistična atrakcija in del kulturne dediščine, ki se še vedno ohranja in praznuje na različnih dogodkih.

Od preprostih plovil do ”šajk”

Prvi zgodovinski zapisi o splavarstvu na reki Dravi segajo v leto 1280. Omeni se v listinah viteza Otta Velikovškega, ki je pri velikovškem mostu pobiral mitnine za prevoz praznih vinskih sodov, te so nato peljali v Maribor jih tam napolnili z vinom in jih polne z vozovi odpeljali na Koroško. Do okoli druge polovice 14. stoletja so bila v uporabi preprosta plovila. Predvideva se, da so bila debla povezana s trto v obliki pravokotnika. ”Najverjetneje pa so s temi plovili pluli le v mirnih predelih Drave, saj je bila nekoč Drava polna brzic in ozkih prehodov,” nam pojasni podpredsednik Turističnega društva Maribor Blaž Kostanjevec.

Vedno večji promet in močno razširjena trgovina med Beljakom in Ptujem v prvi polovici 16. stoletja je nato zahteval večja in solidnejša plovila. Tako se je začelo ”šajkarsko” obdobje na Dravi. Šajke so bile dolge do 16 metrov in široke do 6 metrov, s skupno šestimi vesli pa so jih krmarili splavarji pod vodstvom kapetan.

Zaradi sodobnih načinov prevoza je splavarjenje počasi usahnilo

Dravski splavarji so z novo obliko splavov, ki so omogočili hitrejše nakladanje in prevoz večjih količin lesa, pluli od prve polovice 19. stoletja do Beograda, Pančeva, Bele Palanke, v drugi polovici 19. stoletja pa tudi v kraje ob Tisi, Tamišu in Begeju. Leta 1847 je po Dravi plulo kar 1200 splavov. Poleg lesa so prevažali tudi steklene, železarske in svinčene izdelke, pozneje tudi sadje.

Foto: Turistično društvo Maribor

Foto: Turistično društvo Maribor

Dravsko splavarstvo je svoj vrhunec doživelo v tridesetih letih 20. stoletja. Leta 1934 je plulo mimo Maribora in Ptuja letno do 2000 splavov. S prihodom sodobnih načinov prevoza se je potreba po splavarjenju kasneje zmanjšala, saj so ceste, železnice in tovornjaki prevzeli prevažanje lesa.

”Zadnjo plovbo splavov in s tem tudi konec dobe splavarjenja lahko zasledimo tretjega aprila 1941, ko so splavarji z osmimi splavi odpluli proti Osijeku. Tam niso vedeli ali naj gredo naprej, saj je obstajala nevarnost nemškega napada na Jugoslavijo. Kljub temu so se odločili za nadaljevanje vožnje, tako, da so šestega aprila pred peto uro zjutraj prispeli do izliva Drave v Donavo. Nekaj pred dvanajsto uro šestega aprila 1941 so srečno pristali v Vukovarju na svojo načrtovano končno postajo. S tem se je končala zadnja plovba splavov in doba splavarstva po reki Dravi in reki Donavi, ki je prihajal iz Slovenije,” nam pojasni Kostanjevec.

Ponovna obuditev

Splavarjenje je ponovno zaživelo, ko so se leta 1968, tri države Avstrija, Slovenija in Madžarska, dogovorile za turistično akcijo Rancarija 68. Srečanje je potekalo šest dni v mesecu juniju in v začetku julija, organizirala sta ga Turistična zveza Maribor in dnevnik Večer, v okviru zavoda Rancarija. Prireditev je spremljalo veliko število novinarjev iz cele Evrope, priznani fotografi, televizijske ekipe, in umetniki iz posameznih držav. Na prireditvi je sodelovalo več kot 50 držav, od tega je bilo 7 splavov in 40 ranc. Na poti so jih spremljala številna manjša plovila.

Turisti so se do Madžarske vozili na splavih, rancah, turistična karavana pa je potovala tudi po kopnem, iz zraka so jih spremljali helikopterji in letala. Ti so se ustavljali tudi v drugih krajih, si ogledali kulturne prireditve, znamenitosti, vinske kleti, sodelovali so v medžimurski svatbi, spremljali so jih glasbeniki. Ob večerih so organizirali plese, igre, družabna srečanja in tekmovanja. V tem letu je bilo več takih prireditev, katere je organiziral zavod Rancarija, te pa so se zaključile s silvestrskim rancarskim plesom v Mariboru.

Tradicijo splavarjenja danes ohranjajo Mariborski flosarji

Za ohranjanje tradicije splavarjenja po Dravi danes skrbijo Mariborski flosarji, ki delujejo pod okriljem tretjega najstarejšega društva v Sloveniji – Turističnega društva Maribor. Pomemben mejnik za društvo je bil prvi Splavarski krst, ki so ga organizirali leta 1985. S prvim splavarskim krstom so člani društva zgradili tudi splav, s katerim je društvo postalo glavni akter pri ohranjanju tradicije splavarjenja na reki Dravi. Leta 1991 je TDM v sodelovanje pri splavarjenju povabilo Lesarsko šolo Maribor, s čimer so znanje o splavarjenju začeli prenašati na mlade, ki so postajali splavarji in člani društva.

Foto: Turistično društvo Maribor

Foto: Turistično društvo Maribor

Foto: Turistično društvo Maribor

”Prireditev Splavarski krst je še danes pomemben dogodek v društvu, saj z njim tako kot tradicija veleva, sprejmejo mladega fanta med izkušene splavarje, hkrati pa je dogodek tudi priložnost za srečanje in druženje članov društva. V zadnjem desetletju je društvo svoje delovanje usmerilo predvsem na splavarjenje, v ta namen s splavarskimi razstavami po različnih krajih in sejmih predstavljajo zgodovino splavarjenja na reki Dravi in aktualno ponudbo splavarskih voženj v turistične namene,” o delovanju društva pove Kostanjevec.

Letos je Turistično društvo Maribor sodelovali tudi pri OFEM Maribor, kjer so za mlade nadobudne olimpijce organizirali splavarske vožnje.

Danes so s turističnimi vožnjami s splavom postali ključen del turistične ponudbe v Mariboru. Svojim gostom ponujajo tradicionalno splavarsko vožnjo s splavom “taljanškom” od Koblarjevega zaliva do Lenta. Ob kulturno-umetniškem programu z živo glasbo gostom prikažejo, kako je nekoč izgledala flosarska rajža, prigode flosarjev, seveda pa ne manjka niti splavarski krst. Gostje pa lahko ob dobri kapljici in okusni malici uživajo v čudovitem pogledu na našo reko Dravo.