Dravske elektrarne Maribor so v zadnjem času ob svoji osredotočenosti na hidroenergijo vidne tudi na drugih področjih trajnostne energetike, toda voda z nepogrešljivimi hidroelektrarnami še vedno ostaja v ospredju. Z njo pa pripadajoča dela ter svojevrstni izzivi …
Tako na DEM pojasnijo, da se prav v tem času na vseh velikih hidroelektrarnah, s katerimi upravljajo, zaključujejo redni letni remonti in revizije, na treh elektrarnah pa že od lanskega leta dalje teče prenova sekundarnih sistemov.
Gre za dela na HE Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, pri čemer na DEM pojasnijo, da bodo dela trajala vse do leta 2026.
»Zaključujemo z remontom pretočnih polj hidroelektrarne Ožbalt in izvajamo remont zapornih tabel pretočnih polj pet in šest na jezu Melje,« še pojasnijo trenutne aktivnosti na področju obstoječih hidroelektrarn.
Izziv: sedimenti
Ob tem se dotaknejo tudi izziva, ki ga upravljanje s hidroelektrarnami na Dravi prinaša … Trajnostno upravljanje s sedimenti. »Premeščanje in odlaganje sedimentov po reki je naravni proces, ki je odvisen od velikosti delcev, hitrosti toka vode in drugih dejavnikov. Kadar se tok vode upočasni, se sedimenti trajno ali začasno odložijo. To je izziv vseh hidroelektrarn na svetu, ne samo pri nas,« razložijo in povedo, da se s kopičenjem sedimentov zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe, kar pa je, kot dodajo, težava tako v Sloveniji kot po svetu.
»Odlaganje sedimentov na brežine, kar je skladno z zakonodajo dovoljeno, izvajamo že več kot desetletje in načrtujemo izvajati tudi v prihodnje – na vseh območjih slovenskega dela reke Drave, kjer je sedimentacija najbolj izrazita,« pojasnijo in nadaljujejo:
»Na podlagi lani potrjene Strategije trajnostnega upravljanja s sedimenti v akumulacijah hidroelektrarn na reki Dravi, se je pripravil Akcijski načrt za izvedbo posameznih ukrepov in aktivnosti z roki izvedbe.«
Povedo še, da najbolj izrazit vpliv zmanjšanja koristnega volumna zaznavajo v akumulaciji hidroelektrarne Formin, zato je prvi večji sklop ukrepov predviden prav tam. »Gre za ureditve, s katerimi se bo na nekaterih delih akumulacije zmanjšalo odlaganje sedimenta in zagotovilo površine za dehidracijo in odvoz sedimenta v nadaljnjo obdelavo,« razložijo:
»Za te ureditve je v pripravi projektna dokumentacija in študija vpliva premeščanja sedimenta na habitate in organizme. Nadaljujejo se usklajevanja s ključnimi deležniki.«
Glede opisanega pa lahko že govorimo o časovnici. V DEM povedo, da je pričetek del v Ptujskem jezeru predviden v drugi polovici letošnjega leta, pri čemer pripomnijo še:
»Hkrati potekajo tudi pogovori glede uporabe ustrezno predelanega sedimenta v vodogradbenih objektih in prometni infrastrukturi, raziskave glede možnosti predelave in uporabe sedimenta kot sekundarne surovine in druge aktivnosti.«
