Slovenija že dolgo sodi med države s t.i. mokro kulturo, saj se pitje alkohola prenaša iz roda v rod. Prisotno je pri vseh običajih od rojstva do smrti in družba je do pitja alkohola precej tolerantna. Registrirana letna poraba alkohola znaša med 10.3 in 13.5 litra na prebivalca v starosti 15 let in več.
Slovenija že dolgo sodi med države s t.i. mokro kulturo, saj se pitje alkohola prenaša iz roda v rod in je prisotno pri vseh običajih od rojstva do smrti.
Če k temu dodamo oceno neregistrirane rabe alkohola, dobimo skupaj približno 15 do 18 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar nas umešča na visoko 5. mesto v Evropski uniji, kjer je poraba alkohola najvišja na svetu. Raziskave ocenjujejo, da imamo tako v Sloveniji kot tudi v Podravju le 5%  abstinentov (tistih, ki nikoli niso in ne pijejo alkohola), 11% zasvojenih (odvisnost od alkohola/alkoholizem), 10% tveganega pitja in približno 70% manj tveganega pitja (Zorko in sod., 2013).
Posledice tveganega in škodljivega pitja v Podravju višje kot v slovenskem povprečju
Posledice tveganega in škodljivega pitja so v Podravju višje kot v slovenskem povprečju. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov znaša 46.3/100.000 prebivalcev v starosti 15 let in več. Prebivalci severovzhodne Slovenije imajo 1.7 krat večje tveganje, da umrejo s posledicami pitja alkohola kot prebivalci jugozahodne Slovenije.
Stopnja umrljivosti se povečuje z zniževanjem koeficienta razvitosti občine, kar pomeni, da so prebivalci manj razvitih občin bolj ogroženi. Moški imajo skoraj 4 krat višje tveganje za smrt zaradi alkohola kot ženske.
Stopnja umrljivosti se povečuje z zniževanjem koeficienta razvitosti občine, kar pomeni, da so prebivalci manj razvitih občin bolj ogroženi. Moški imajo skoraj 4 krat višje tveganje za smrt zaradi alkohola kot ženske. Prav tako je prezgodnja umrljivost (do 65. leta), ki ju lahko pripišemo alkoholu, trikrat višja na SV kot na JZ Slovenije in predstavlja 15.4% vseh prezgodaj izgubljenih let življenja.
Manj tvegano pitje je po definiciji tista količina in način pitja pri odraslih, ki verjetno ne bosta privedla do težav oz. okvar zdravja pozneje v življenju. Le-ta pomeni ne več kot eno enoto alkohola (10g čistega alkohola) na dan (1 dl vina ali  2.5 dl piva ali 0.3 dl žgane pijače) ter ne več kot 3 enote ob eni priložnosti in ne več kot 7 enot na teden za odrasle ženske in ne več kot dve enoti alkohola na dan za odrasle moške (omenjene količine za ženske podvojimo), pri čemer večja ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti in ne več kot 14 enot na teden. Tvegano pitje bo verjetno sčasoma privedlo do posledic za zdravje, medtem ko pri škodljivem pitju že lahko ugotavljamo posledice zaradi pitja alkohola, ni pa še izražene odvisnosti od alkohola (Kolšek, 2004). Za mlade do 18. leta velja ničelna toleranca do alkohola – torej 0.0 alkohola.

Delež abstinentov v Sloveniji raste, v Podravju upada
Raziskave v slovenskem prostoru (CINDI 2001-2012) kažejo, da je odstotek abstinentov pri odrasli populaciji v starosti 25 do 64 let v zadnjem letu pri obeh spolih pomembno narasel, tako v Sloveniji kot tudi v Podravju, vendar v Podravju od leta 2008 ta delež upada. Opaziti je mogoče tudi upad tveganih pivcev v vseh starostnih skupinah odraslih razen v starosti 25 do 34 let, kjer pri obeh spolih, zlasti pri ženskah, pomembno narašča.
Delež tveganih pivcev tako v Sloveniji kot v Podravju upada, a le pri moških. Po deležu opijanja (1 do 3 krat na mesec ali več) so tako moški kot ženske v Podravju nad slovenskim povprečjem (moški takoj za Mursko Soboto, ženske pa za Mursko Soboto in Dolenjsko).
Ta podatek je zelo pomemben z javno-zdravstvenega vidika, saj imamo v tej starosti tudi največ nosečnic, ki naj sploh ne bi pile alkohola zaradi možnosti pojava duševne manjrazvitosti pri otroku. Delež tveganih pivcev tako v Sloveniji kot v Podravju upada, a le pri moških. Po deležu opijanja (1 do 3x na mesec ali več) so tako moški kot ženske v Podravju nad slovenskim povprečjem (moški takoj za Mursko Soboto, ženske pa za Mursko Soboto in Dolenjsko) (CINDI, 2012).
Pri slovenskih mladostnikih s starostjo narašča delež tistih, ki alkoholne pijače pijejo redno
Pri slovenskih mladostnikih (HBSC 2010) s starostjo pomembno narašča delež tistih, ki alkoholne pijače pijejo redno (vsaj enkrat na teden); od 11.leta (2%), 13.leta (7%) do 15.leta (26%). Prav tako s starostjo narašča delež tistih, ki že imajo izkušnje z opitostjo in sicer od 1% pri starosti 11 let, 10% v starosti 13 let do 41% pri 15-ih letih.
Opaziti je porast zgodnjega pitja (13 let in manj) ter zmanjševanje razlik med spoloma v opijanju, kajti dekleta se vse bolj približujejo fantom.
Sprememb v tedenskem pitju ni, medtem ko je moč opaziti porast zgodnjega pitja (13 let in manj) ter zmanjševanje razlik med spoloma v opijanju, kajti dekleta se vse bolj približujejo fantom. ESPAD 2011 ugotavlja, da redno pije alkohol 65% slovenskih petnajstletnikov, več kot polovica jih verižno popiva (več kot pet pijač zaporedoma ob eni priložnosti) in se vsak peti opija. Do 13. leta starosti jih je več kot polovica pila pivo, vino ali alkopop pijače, medtem ko jih je bilo 15% pijanih.

 
Mednarodna raziskava EUROURHIS 2 iz leta 2011 (12 evropskih držav – 26 urbanih območij) je pokazala, da sta delež mladih v starosti 14 do 16 let na širšem mariborskem območju, ki so že bili opiti (40%) in tistih, ki so prvič poskusili alkohol pred 13. letom (67%), pomembno višja kot v mednarodnem povprečju (33% opitih, 53% prvi poskus pred 13. letom).
Podvojil pa se je delež tistih mladih, ki se niso sposobni veseliti brez alkohola, obenem se je povečal tudi delež staršev, ki bi dovoljevali pitje svojim otrokom v tem obdobju.
Slovenska raziskava med osnovnošolsko populacijo v starosti 12-14 let (D. Boben in sod, 2014), je pokazala, da so še vedno velike razlike v pogostosti pitja med fanti in deklicami, da se je starost ob prvem pitju alkohola zvišala, a ne bistveno ter, da se je pomembno zmanjšal delež tistih, ki pijejo vsaj enkrat tedensko. Podvojil pa se je delež tistih mladih, ki se niso sposobni veseliti brez alkohola, obenem se je povečal tudi delež staršev, ki bi dovoljevali pitje svojim otrokom v tem obdobju.
Do zakonodaje so skeptični, dostopnost alkohola je po njihovi oceni visoka, zlasti v gostinskih lokalih
Kot najpogostejše razloge za pitje alkohola mladi navajajo predvsem zabavo, dobro počutje, sproščanje, prilagajanje družbi, pozabo lastnih težav ter tudi močan marketing alkoholnih pijač ter visoke cene brezalkoholnih pijač. Do zakonodaje so skeptični, dostopnost alkohola je po njihovi oceni visoka, zlasti v gostinskih lokalih (Zorko, Bajt, 2009).
 Mladi morajo imeti ustrezen vzgled, predvsem pri starših in pomembnih odraslih, ter z njimi ustrezno komunicirati.
Z javnozdravstvenega vidika in glede na možne posledice, ki jih prinaša pitje alkohola, je edino pravo stališče, da je vsako pitje alkohola pri mladoletnih tvegano, škodljivo in nevarno, ker s seboj prinaša posledice. Zato je nujno temeljito spremeniti odnos do alkohola, prevzeti odgovornost za ustrezno vzgojo in je ne prelagati na druge. Vsako okolje (družina, šola, lokalna skupnost) ima svojo odgovornost in svoje priložnosti za izboljšanje stanja na tem področju, vendar samo s sinergijo pri delovanju in z jasno opredeljeno in podprto politično voljo za spremembe lahko dosežemo izboljšanje stanja. Najpomembnejše za mlade je imeti ustrezen vzgled predvsem pri starših in tudi pri pomembnih odraslih, ter z njimi ustrezno komunicirati. Hkrati je nujno zmanjševati dostopnost mladim do alkohola ter zagotoviti vsesplošno prepoved oglaševanja, ob kontinuiranem informiranju, izobraževanju in ozaveščanju vseh ciljnih skupin prebivalstva o posledicah alkohola. Smiselno in organizirano preživljanje prostega časa mladih bo prav tako zmanjšalo potrebe po pitju alkohola kot nenadomestljivi obliki dobre zabave.
Prispevek za Maribor24.si je pripravila asist. Olivera Stanojević Jerković, dr.med.spec., Nacionalni inštitut za javno zdravje – OE Maribor