Narodni dom Maribor je pred pomembno menjavo na vrhu. Po več kot treh desetletjih vodenja Vladimirja Rukavine se odpira vprašanje, kdo bo prevzel eno osrednjih kulturnih institucij v mestu in to prav v obdobju, ko jo čaka eden največjih organizacijskih izzivov doslej, vključitev Mestne hiše kulture Rotovž. V ospredju izbora so trenutno tri imena. Strokovni svet Narodnega doma Maribor je kot najprimernejša kandidata ocenil sedanjo pomočnico direktorja Mašo Novak in direktorja Druge godbe Bogdana Benigarja. Pozitivno mnenje sta dobila tudi pri svetu zavoda, ta pa je med primerne kandidate uvrstil še organizatorja in producenta Mitjo Špesa.

Spodaj v anketi vas sprašujemo kdo bi po vašem mnenju bil najbolj primeren kandidat.

Mnenji strokovnega sveta in sveta zavoda sicer nista zavezujoči. O kandidatih bo razpravljala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestne občine Maribor, končna odločitev o novem direktorju pa bo v rokah mestnega sveta. Na Maribor24.si smo zato vse tri kandidate vprašali, kako vidijo prihodnost Narodnega doma, česa bi se kot direktorji lotili najprej, kaj zanje pomeni prihod Rotovža in s kakšnimi izkušnjami se podajajo v boj za direktorski stolček.

Maša Novak: »Obstoječi model delovanja je dosegel skrajno mejo«

Maša Novak Narodni dom pozna od znotraj. Kot pomočnica direktorja za poslovanje koordinira ekipo zavoda, kot glavna koordinatorka organizacijskega odbora Festivala Lent pa povezuje delo pisarne in terena, nadzira stroške in proračune producentov ter skrbi tudi za akreditacijski sistem. Če bi prevzela vodenje zavoda, zato ne napoveduje revolucije, temveč predvsem kontinuiteto.

»Verjamem, da lahko zagotovim kontinuiteto znanja, stabilnost ter miren prehod brez večjih administrativnih in organizacijskih pretresov. Ker do obisti poznam delovanje Narodnega doma Maribor in že od odločitve o pripojitvi sodelujem pri vzpostavitvi Rotovža – Mestne hiše kulture, tudi vem, kaj nas čaka.«

Njena vizija, poudarja, temelji predvsem na realnih ciljih. »Obstoječi model delovanja je namreč dosegel skrajno mejo. Papir prenese vse, ideje seveda so, a bi obljubljanje drastičnih programskih presežkov ali skokovito višanje lastnih prihodkov ob hkratnem zaposlovanju 20 novih sodelavcev brez korenite spremembe financiranja in podpore ustanovitelja pomenilo nepoznavanje realnosti javnega sektorja.« Kot eno glavnih nalog zato vidi ohranitev že dosežene ravni delovanja, zagotavljanje financiranja ter ohranitev sponzorjev in podpornikov. Ob novih zaposlitvah bo po njenih besedah pomembno tudi vzdrževanje pozitivne delovne klime.

»Bistvena naloga je nadaljevati naše poslanstvo, obdržati pozicijo, ki smo si jo v desetletjih težko izborili doma in v tujini, ter obdržati izjemen ugled in finančno disciplino, skozi dialog z ustanoviteljem pa postopno načrtovati novosti, mednarodne koprodukcije in se skozi partnerstva potegovati za sredstva na mednarodnih razpisih.«

Novakova ima tudi praktične izkušnje z nekaterimi največjimi dogodki v mestu. Poleg Festivala Lent je operativno in finančno vodila več velikih mednarodnih koncertov, med njimi nastope Manu Chaa, Morcheebe in Dubioze Kolektiv.

Mitja Špes: Narodni dom kot »Kultura za vse«

Drugačno izhodišče ima Mitja Špes, ki prihaja predvsem iz produkcijskega in organizacijskega okolja. Če bi bil izbran za direktorja, bi prve korake prav tako namenil zagotavljanju stabilnega prehoda, nato pa predvsem zaposlenim.

»Najprej bi se posvetil spoznavanju in povezovanju z obstoječo ekipo, saj še tako dobra vizija ne zaživi brez ljudi. Želim prisluhniti njihovi oceni stanja, izzivom in ambicijam.«

Na podlagi pogovorov z zaposlenimi in svoje vizije bi nato oblikoval strateški načrt za mandatno obdobje. Svojo vizijo Narodnega doma povzema z besedami »Kultura za vse«. Kot pravi, je pri dosedanjem delu povezoval različna področja – od kulinaričnih in družabnih festivalov do kulturnih dogodkov, športnih prvenstev, simpozijev in konferenc. »Prav ta sposobnost združevanja različnih sfer in generacij je jedro moje vizije 'Kultura za vse'.« Ob tem poudarja iskanje zunajproračunskih virov financiranja programov Narodnega doma in Rotovža.

Rotovž kot »dnevna soba mesta«

Špes vidi Rotovž kot zgodovinsko priložnost in nov medgeneracijski regijski center kulture. »Sam objekt je že v tej nedokončani fazi arhitekturni biser, ki združuje zgodovino s sodobnostjo in nas opominja, da prepletanje različnosti bogati.« Posebej izpostavlja prihod art kina, ki bi po njegovem lahko ponujal filmsko vzgojo za otroke ter projekcije domačih in tujih filmov, ki jih v običajnih kinematografih ni mogoče videti. Rotovž primerja tudi s sodobnimi kulturnimi in knjižničnimi središči, ki jih je obiskal v Skandinaviji.

»Vse imajo skupno to, da delujejo kot prave 'dnevne sobe mesta' in prepričan sem, da se bomo lahko tudi mi z Rotovžem postavili ob bok takšnim.«

Od OFEM-a do Operne noči

Med svojimi največjimi produkcijskimi izkušnjami Špes izpostavlja otvoritev Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM), pri kateri je kot producent vodil logistično in tehnično zahteven projekt v Ljudskem vrtu. Po njegovih navedbah je sodeloval pri koordinaciji več kot 160 ustvarjalcev in neposrednega televizijskega prenosa, skupaj z režiserjem pa je vodil ekipo več kot sto sodelavcev. Pri OFEM-u je skrbel tudi za koordinacijo prihoda 3600 udeležencev.

Že 11 let sodeluje pri izvedbi Operne noči, zadnja štiri leta pa kot koproducent pri Baletu pod zvezdami. Sodeloval je tudi pri umetniških otvoritvah več evropskih in svetovnih prvenstev, projektu Evropska noč raziskovalcev ter dogodku Red Bull Flugtag. Če mora med dosedanjimi projekti vendarle izbrati najljubša, sta to Operna noč in Balet pod zvezdami.

»Ko na teh dogodkih vidim večtisočglavo množico obiskovalcev – od najmlajših do najstarejših – kako v edinstvenem ambientu Mestnega parka ali na trgu med mogočnimi stavbami uživajo ob vrhunskih opernih arijah in baletnih predstavah, je moj cilj dosežen vsakič znova.«

Prav v tem vidi praktičen primer svoje ideje kulture za vse, umetnost želi pripeljati tudi do ljudi, ki morda sicer nikoli ne bi prestopili praga tradicionalne kulturne ustanove.

Bogdan Benigar: Maribor vidi ob boku Dunaja, Gradca, Ljubljane in Zagreba

Bogdan Benigar, direktor Druge godbe, bi se ob morebitnem prevzemu Narodnega doma najprej posvetil zaposlenim in zunanjim programskim sodelavcem. Z nekaterimi se, kot pravi, sicer že zelo dobro pozna. Nadaljnje poteze bi bile odvisne tudi od tega, kdaj bi nastopil funkcijo direktorja.

Ker se sedanjemu direktorju mandat izteče šele spomladi, vmesni čas vidi predvsem kot obdobje spoznavanja načina dela, priprave programa in finančnega načrta ter preverjanja prostorskih zmogljivosti. Opozarja, da so v prostorih, s katerimi upravlja Narodni dom, potrebni tudi nekateri investicijski posegi. Novi direktor naj bi po njegovih informacijah že prevzel vodenje Festivala Lent 2027.

»S tem pa se že kar mudi. Pri tem bo vloga sedanjega direktorja še zelo pomembna in tu pričakujem sodelovanje pri predaji poslovnih zadev, predvsem pri spoznavanju gospodarskega okolja, ki je zainteresirano za partnerstvo pri izvedbi programov.«

Maribor v kulturno-umetniškem smislu in kot ponudnika vsebin kulturnega turizma vidi kot enakovreden center na osi Budimpešta, Dunaj, Gradec, Maribor, Ljubljana in Zagreb, v poletnem času pa temu dodaja še Pulj. Za takšen položaj bi bila po njegovem potrebna koordinacija kulturne ponudbe ter okrepitev sedanjega umetniškega programa z vsebinami, ki so trenutno odsotne v sezonski ponudbi.

JazzLent kot mednarodna znamka in stalni oder na Dravi

Poseben poudarek Benigar namenja Festivalu Lent. JazzLent želi vzpostaviti kot njegov osrednji in mednarodno prepoznavni del ter izboljšati komunikacijo tega programa, kar bi po njegovem omogočilo tudi dolgoročno pridobivanje javnih sredstev Ministrstva za kulturo.

Za krepitev mednarodne ponudbe na področju popularne glasbe pa predlaga projekt, ki ga je v prijavi poimenoval »Lentanje po Lentu«.

»Za krepitev vrhunske mednarodne ponudbe na področju popularne glasbe pa bo nujna postavitev stalnega odra na Dravi, kar sicer ne bi bila novost, če govorimo o Festivalu Lent, bi pa popolnoma spremenila utrip mesta.«

Kulturne vsebine na takšnem odru po njegovi zamisli ne bi živele zgolj v času Festivala Lent. Program, ki ne bi zajemal samo koncertov, bi lahko trajal skozi poletje in vse do zgodnje jeseni.

Rotovž ne sme biti namenjen samo prireditvam

Pri Rotovžu Benigar v ospredje postavlja sodelovanje in koordinacijo. Narodni dom bo upravljal prostore in zaposlil dodatnih 20 sodelavcev, zato bo treba po njegovih besedah zagotoviti dobro sodelovanje z vodstvom Centra Rotovž ter vsemi deležniki, ki bodo tam ustvarjali vsebine – Mariborsko knjižnico, Umetnostno galerijo Maribor in mestnim oziroma art kinom. Rotovž po njegovem ne sme postati zgolj še eno prizorišče za dogodke.

»Paziti bo treba, da prostor ne bo namenjen samo prireditvam, temveč da bo izpolnjeval eno od temeljnih lastnosti pravega kulturnega centra, to pa je prostor za druženje in sobivanje misli ter mnenj, ki imajo različne poglede na svet.«

Poudarja tudi vključevanje kulturnih potreb ranljivih skupin ter ustvarjanje pogojev za povezovanje v skupnost, ki temelji na zagotavljanju enakih možnosti.

33 let izkušenj, festivali v Ljubljani in slovenska glasba v New Yorku

Benigar kot vodja organizacije in programov dogodkov ter festivalov v slovenskem in mednarodnem prostoru deluje že 33 let. Med številnimi projekti izpostavlja Evropsko jazz konferenco, ki sta jo leta 2017 organizirala Cankarjev dom in Europe Jazz Network. Kot pravi, so udeležence presenetili z inovativnimi vsebinami, ki so postale navdih naslednjim organizatorjem.

Leta 2008 je kot sokurator sodeloval pri eni največjih predstavitev slovenske neklasične glasbe v tujini. Na dvodnevnem festivalu slovenske glasbe v New Yorku je bilo izvedenih sedem koncertov, na katerih je nastopilo 38 slovenskih ustvarjalcev, med drugim Laibach, Silence, Katalena in Brina.

Dolgoletne izkušnje ima tudi z dvema pomembnima festivaloma. Sodeloval je pri 25 Jazz festivalih Ljubljana in 32 festivalih Druga godba, bodisi kot umetniški vodja bodisi kot vodja organizacije, največkrat pa je opravljal obe nalogi.

Med pandemijo 99 brezplačnih koncertov

Med dosežki, na katere je najbolj ponosen, Benigar izpostavlja tudi obdobje pandemije covida, ko je bilo v Cankarjevem domu izvedenih 99 brezplačnih koncertov.

»Ustvarjalce, tudi tuje, sem motiviral, da pripravijo posebne vsebine, za kar so bili tudi bolje plačani, in koordiniral mednarodno ponudbo s sodelovanjem s kolegi v Berlinu in na Dunaju.«

V tem obdobju je zagotovil tudi izvedbo obeh festivalov, Jazz festival Ljubljana pa je ponudil hibridno vsebino, ki je združevala spletne dogodke in dogodke v živo ter je bila po njegovih besedah unikum v evropskem prostoru.

Kot pomemben dosežek izpostavlja še imenovanje v sedanji 15-članski Upravni odbor Prešernovega sklada, kjer je edini član s področja glasbe.

Različna izhodišča, isti velik izziv

Kdor koli bo prevzel Narodni dom Maribor, ga čaka zahtevno obdobje. Poleg nadaljnjega razvoja obstoječega programa in Festivala Lent bo moral zavod pod svoje okrilje vključiti še Rotovž, s tem pa nove prostore, programe, zaposlene in stroške.

Odgovori kandidatov že kažejo tudi razlike v njihovih izhodiščih. Novakova poudarja predvsem poznavanje sistema, kontinuiteto in finančno vzdržnost, Špes povezovanje različnih občinstev, produkcijske izkušnje in pridobivanje zunajproračunskih sredstev, Benigar pa mednarodno povezovanje, krepitev glasbenega programa in razvoj Festivala Lent tudi zunaj njegovega tradicionalnega festivalskega obdobja. Vsi trije pa kot enega ključnih izzivov prihodnjega vodenja prepoznavajo vključitev Rotovža in organizacijske spremembe, ki jih bo ta prinesel.

Kdo bo po več kot treh desetletjih nasledil Vladimirja Rukavino, bo na koncu odločil mariborski mestni svet.