Leta 1960 so znanstveniki napovedali, da se bo svetovno prebivalstvo 13. novembra 2026 približalo neskončnosti. Toda demografski trendi so se spremenili in pokazali, kako nezanesljive so lahko napovedi, ki temeljijo zgolj na preteklih podatkih.

Čez manj kot mesec dni, 13. novembra 2026, naj bi po napovedi fizika Heinza von Foersterja in njegovih sodelavcev svetovno prebivalstvo doseglo matematično mejo. Datum, ki pade na petek, 13., je postal znan kot napovedani sodni dan. Toda znanstveniki niso napovedovali fizičnega uničenja planeta, temveč neomejeno rast števila ljudi.

Napoved na podlagi preteklih trendov

Von Foerster, Patricia M. Mora in Lawrence W. Amiot so 4. novembra 1960 v znanstveni reviji Science objavili članek Doomsday: Friday, 13 November, A.D. 2026. Na podlagi zgodovinskih podatkov o svetovnem prebivalstvu so izračunali, da bi se ob nadaljevanju dotedanjega vzorca rasti število ljudi približalo neskončnosti.

Avtorji so zbrali 24 ocen svetovnega prebivalstva iz približno 2000 let zgodovine. Menili so, da lahko človeška sposobnost sodelovanja in inoviranja omogoča nadaljnjo rast, saj ljudje za razliko od drugih živalskih vrst razvijajo nove načine uporabe virov.

»Naši pra-pra-pra-vnuki ne bodo umrli zaradi lakote. Umrli bodo zaradi stiskanja,« so zapisali v članku, ki je postal razvpit zaradi dramatične napovedi.

Prebivalstvo je začelo rasti počasneje

Napoved se je izkazala za napačno, ker avtorji niso predvideli sprememb v demografskih trendih. Najvišja stopnja rasti svetovnega prebivalstva je bila dosežena že v začetku šestdesetih let, je za revijo Popular Science pojasnil Joel Cohen, matematik in biolog z Univerze Rockefeller in Univerze Columbia.

Po podatkih, navedenih v knjigi Empty Planet: The Shock of Global Population Decline Darrella Brickerja in Johna Ibbitsona, je svetovno prebivalstvo okoli leta 1800 prvič preseglo milijardo. Leta 1927 je doseglo dve milijardi, leta 1974 štiri milijarde, leta 2022 pa osem milijard.

K rasti so prispevali napredek medicine, boljša prehrana in sanitarne razmere ter zmanjšanje umrljivosti otrok. Kot je za Popular Science pojasnil Dean Spears, strokovnjak za ekonomsko demografijo z Univerze v Teksasu, je vse več otrok preživelo, zato je prebivalstvo hitro naraščalo, četudi družine niso nujno imele več otrok.

Od prenaseljenosti do upadanja rodnosti

V drugi polovici 20. stoletja se je rast prebivalstva začela upočasnjevati. Zelena revolucija je omogočila večjo pridelavo hrane, urbanizacija pa je spremenila način življenja družin. V mestih otroci praviloma niso več predstavljali dodatne delovne sile, temveč predvsem strošek vzgoje in izobraževanja.

Pomembno vlogo so imele tudi večje možnosti žensk za izobraževanje in zaposlitev ter dostop do kontracepcije. Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je zdravilo Enovid kot kontracepcijsko sredstvo odobrila leta 1960.

Nekatere države so se na strah pred prenaseljenostjo odzvale tudi s prisilnimi ukrepi. Kitajska je leta 1979 uvedla politiko enega otroka, v Indiji pa so med letoma 1975 in 1977 potekale kampanje sterilizacije, tudi s prisilo.

Danes se številne države, med njimi Južna Koreja, Japonska in države zahodne Evrope, soočajo z nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva. To lahko poveča pritisk na pokojninske sisteme, zdravstvo in trg dela.

Kaj nas uči napoved iz leta 1960?

Napoved Heinza von Foersterja ni bila zanesljiva napoved konca sveta, temveč matematični izračun, ki je predpostavljal nadaljevanje preteklih trendov. Prav v tem je njeno glavno opozorilo: tudi matematično dosleden model ne more zanesljivo napovedati prihodnosti, če ne upošteva sprememb v družbi.

Petek, 13. novembra 2026, zato ne bo dan konca človeštva zaradi prenaseljenosti. Je pa opomnik, da se lahko demografski trendi spremenijo hitreje, kot pričakujemo.