Spremembe prehranjevalnih navad lahko prispevajo k zmanjšanju tveganja za razvoj nekaterih bolezni, tudi raka. Nutricionistka Nichole Andrews, ki se specializira za prehrano in raka, opozarja predvsem na eno skupino živil: predelano meso.
Eno redkih živil, ki so dokazano povezana z nastankom raka
Andrewsova v svojih objavah na družbenem omrežju TikTok pogosto deli nasvete o prehrani in njenem vplivu na zdravje. Med živili, katerih uživanje bi morali omejiti, izpostavlja predelano meso, saj je njegovo uživanje povezano z večjim tveganjem za nastanek raka.
»Predelano meso lahko resno škoduje telesu, če ga uživamo v prekomernih količinah, kar poveča tveganje za raka,« opozarja nutricionistka. Dodaja, da gre za eno redkih skupin živil, za katere obstajajo prepričljivi dokazi o povezavi z večjim tveganjem za nastanek raka.
Zakaj je predelano meso problematično?
Predelano meso je meso, ki je bilo zaradi izboljšanja okusa ali podaljšanja obstojnosti obdelano s postopki, kot so soljenje, sušenje, dimljenje ali dodajanje konzervansov. Med takšna živila spadajo na primer salame, klobase, hrenovke, slanina in šunka.
Pri nekaterih postopkih predelave se lahko uporabljajo nitrati in nitriti, iz katerih lahko v določenih okoliščinah nastajajo spojine, povezane z razvojem raka.
Uvršča se v prvo skupino rakotvornih snovi
Pomen omejevanja teh živil poudarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je predelano meso uvrstila v prvo skupino rakotvornih snovi. Ta razvrstitev pomeni, da obstajajo zadostni znanstveni dokazi, da lahko uživanje predelanega mesa povzroča raka pri ljudeh. Najmočnejši dokazi se nanašajo na povezavo z rakom debelega črevesa in danke.
Pomembna sta sicer količina in pogostost uživanja.
Obstajajo bolj zdravi viri beljakovin
Za zadosten vnos beljakovin ni treba uživati predelanega mesa. Na voljo je veliko drugih živil, ki lahko predstavljajo del uravnotežene prehrane. Andrewsova med njimi izpostavlja tako živalske kot rastlinske vire beljakovin.
Med primernejšimi izbirami so piščančje in puranje prsi, losos, kozice ter jajca. Tisti, ki želijo več rastlinskih virov beljakovin, lahko posežejo po tofuju, tempehu, leči, čičeriki, črnem in rdečem fižolu ter edamamu.
Beljakovine vsebujejo tudi kvinoja, chia semena in mandlji, medtem ko sta lahko del uravnotežene prehrane tudi sveži sir in grški jogurt.
Nutricionistka poudarja, da za zmanjšanje tveganja za raka ni nujno postati vegetarijanec ali vegan. Pomembneje je, da prehrana temelji na čim bolj raznolikih, polnovrednih živilih, med katerimi naj bo veliko sadja, zelenjave in stročnic, predelana živila pa naj bodo na jedilniku redkeje.
