Lancetova komisija za globalne grožnje zdravju v 21. stoletju verjame, da je verjetnost takega scenarija majhna, a bi lahko bile posledice nepredstavljive. Komisija 35 strokovnjakov je ocenila, katere nevarnosti bodo do leta 2100 najbolj ogrožale zdravje in življenja ljudi.

Opredelila je 17 velikih groženj, med njimi podnebne spremembe, pandemije, odpornost bakterij proti antibiotikom, podhranjenost otrok, debelost in slabo duševno zdravje.

Na vrhu sta scenarija z majhno verjetnostjo, a največjimi posledicami

Gre za jedrski konflikt in zlonamerno uporabo umetne inteligence, tudi za izdelavo biološkega orožja. Po oceni komisije predstavljata tveganje izumrtja v prihodnjih 75 letih. Pri jedrski vojni je največja nevarnost obsežen spopad, ki bi v zgornje plasti ozračja dvignil ogromne količine delcev, ki bi zastrli sončno svetlobo. Kmetijska proizvodnja bi močno upadla, sledila bi lakota. Uvodnik, ki ga je revija The Lancet objavila ob poročilu, takšne scenarije opisuje kot "apokalipso".

"Odločitve, ki jih voditelji sprejemajo danes, bodo oblikovale zdravje in blaginjo naslednje generacije," je dejal sopredsedujoči komisiji Christopher Murray z Univerze Washington. Član komisije Ibrahim Abubakar z University College London medtem pravi, da jih ne vodi želja po strašenju. Gre za grožnje, pri katerih lahko odločevalci z ukrepanjem res kaj spremenijo.

Nevarnosti so primerjali s kazalnikom izgubljenih let zdravega življenja

Ti zajemajo prezgodnjo smrt, bolezen in invalidnost. Med velike katastrofalne grožnje so uvrstili tiste, ki bi lahko povzročile izgubo več kot milijarde takšnih let in razlike med scenariji so velike. Če bi segrevanje planeta omejili na okoli 1,8 stopinje Celzija in ne na 4,4, bi se po modelu dalo preprečiti izgubo približno 1,89 milijarde let zdravega življenja.

Razlikujejo se tudi nevarnosti glede na bogastvo držav. V bogatejših delih sveta prevladujejo nenalezljive bolezni, debelost in slabo duševno zdravje, v revnejših pa med drugim nizka izobrazba. Posebej opozarjajo na zmanjševanje mednarodne pomoči. Več velikih donatorskih držav, med njimi ZDA in Združeno kraljestvo, je v zadnjem letu napovedalo velike reze v razvojno in humanitarno pomoč. Zlom sistema mednarodne zdravstvene pomoči bi po izračunih komisije do leta 2100 lahko povzročil do 1,5 milijarde izgubljenih let zdravega življenja. Skoraj 70 odstotkov bremena bi nosila podsaharska Afrika.