Vedno so na preži, čeprav se včasih ne zdi tako, otroci seveda. Spremljajo naše besede, gibe, občutke in dejanja. Danski družinski terapevt Jesper Juul pravi, da otroci na takšen način z nami sodelujejo, nas oponašajo oziroma posnemajo. Prav simpatično se zdi, ko se mala deklica izraža kot njena mamica ali ko deček hodi kot oče. Laska nam, ko v naših malčkih vidimo “pomanjšanega sebe”. Toda kaj se zgodi, ko otroci posnemajo in izražajo naše občutke, bodisi tiste, ki bi jih radi zadržali zase, oziroma tiste, ki se jih morebiti celo ne zavedamo. Takrat se bržkone odzovemo precej bolj odklonilno.
Več o tem pa preberite TUKAJ.
