Govorili smo s Taro Ellino Turk, ki nam je zaupala svojo žalostno zgodbo in težke trenutke s katerimi se je soočala pred sedmimi leti. Odločila se je spregovoriti, saj hoče s tem opozoriti punce in fante, da naj ne hujšajo nezdravo, saj jih lahko to pripelje do stanja v katerem je bila sama – anoreksije. »Izgledaš ogabno. Sama sebi se gabim, ko vidim slike od poletja 2010. Dosti sem mogla pretrpeti, se veliko stvarem odreči in poslušati pridige ljudi, ki o tej bolezni nimajo niti drobtinice pojma.«

Bolezen jo je skoraj ubila

Mariborčanka je bila blizu smrti, danes sama pravi in svetuje, bodite srečni takšni kot ste in ne zapravljajte časa s tem, ker vam bo žal: »Življenje je eno in edino, ne ubijte se na takšen način. Sama sem skoraj šla med angele, en dan je manjkal. In ne ni kul biti tako suh, ker se niti na rit ne moreš prav usest, v trgovini ne najdeš svoje številke in vsi te sprašujejo, če si zbolel za levkemijo.« Med drugim so ji odpadali tudi lasje, dlake so se spremenile v puh, povečala se ji je poraščenost. Ne glede na vreme in stopinje jo je zeblo. »Sama sem bila poleti na plaži pri 33 stopinjah oblečena v pulover in se cela tresla.«

»Raje se ukvarjaj s športom, uživaj življenje, privošči si stvari, jej zdravo, kdaj pa kdaj vzemi kos čokolade ali tortice, ne obžaluj in ljubi ljudi okoli sebe,« so besede, ki vam jih namenja. Kot dodaja, v težkih trenutkih spoznaš, kdo so pravi prijatelji in družina. Ti te lahko prenesejo in te imajo radi tudi takrat, ko si najbolj na tleh in ko odvračaš vsako njihovo pomoč. So pred tabo in ti kljub tvoji histeriji in žaljivkam ponujajo dlan in svoje srce.

36 kilogramov pri 170 centimetrih

»Če mislite, da boste bolj suhe moškim bolj všeč, ste se prekleto spotaknile ob kamen. Moškim to nikakor ni všeč! Imajo radi prijazne, zdrave in punce z oblinami, kot pa da gledajo medenico, kolke in se treskajo v tvoje boke. Zdaj pa premisli, kaj ti je bolj všeč?« Življenje, ki ga je živela leto dni, ne privošči nikomur, niti najhujšemu sovražniku. »Odloči se na kateri strani si: življenje ali smrt?«

»Dandanes gledam na to preizkušnjo kot nekaj kar se je moralo zgoditi, da sem danes takšna oseba kot sem. Da cenim to, da lahko živim. Da cenim vsak košček same sebe. Za nič na svetu ne bi menjala svoje kože,« pove Tara in potrdi, da je res kar govorijo, anoreksija ni samo to kako izgledaš – biti koščen. Je psihična motnja, ki jo je potrebno zdraviti in za katero je potreben čas in volja. Volja obolele osebe, volja ljudi okoli te osebe in predvsem strpnost vseh.

Konstantna borba s samim sabo

Nekoč se je obremenjevala z mnenjem drugih, danes ji je vseeno. Odločila se je, da bo počela stvari, ki jo osrečujejo ter polnijo in hranijo z energijo. Zavetje je našla v športu, najprej le kot vadeča, danes to svojo strast prepleta z delom, saj dela v enem izmed fitnesov v Mariboru, kjer poučuje tri različne programe vodenih vadb. »Svoje delo neizmerno obožujem in ljubim in mislim, da je to moje poslanstvo.«

Ob koncu pove:

S svojo zgodbo želim pomagati tudi drugim. Vsem puncam, ki imajo tovrstne težave sporočam, da se lahko kadarkoli obrnejo na mene. Tudi jaz sem takrat iskala podobno pomoč, a je žal nisem našla. Prišla pa bi mi res prav. Saj ti le oseba, ki je to dala skozi res lahko najbolje svetuje.