Na družbenem omrežju Facebook se je razširila informacija, da se je včeraj v popoldanskih urah pripetil dogodek, v katerem je v bližini šole neznanec z zračno puško ustrelil muca. Kroglica je bila vidna v telesu živali, muc pa naj bi bil v kritičnem stanju in se bori za življenje. Lokalni prebivalci so zadevo prijavili tudi policistom, obenem pa pozvali vse, ki so v tem času kaj videli ali slišali, naj se obrne na njih.
Okoliščine se še preverjajo
V PU Maribor so potrdili, da so policisti PP Šentilj bili obveščeni o tem, da naj bi bila včeraj popoldne poškodovana mačka, okoliščine suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali pa še preverjajo.
Streljanje živali je sicer kot prekršek opredeljeno v Zakonu o zaščiti živali (15. člen, 1. odstavek, 4. alinea – kazenska določba 45. člen), vendar gre pri tem lahko tudi za kaznivo dejanje mučenje živali po 341. členu Kazenskem zakoniku (KZ-1).
Prijavo največkrat podajo lastniki
Kot so pojasnili na PU Maribor, ustreljeno oziroma poškodovano žival lastniki oziroma skrbniki najprej peljejo k veterinarju, ki jo oskrbi, šele v nadaljevanju nato obvestijo policijo. Prijavo, da je bila žival ustreljena, največkrat podajo lastniki oziroma skrbniki živali, redkeje veterinarji. Na podlagi prejete prijave policija prijavo preveri ter izvede vse potrebne aktivnosti in ukrepe, ki so predpisani.
Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija storiti vse potrebno (preveriti navedbe v prijavi, opraviti ogled kraja kaznivega dejanja, zavarovati sledi in dokaze (izstrelek, ki ga zavaruje veterinar ali patolog za nadaljnjo preiskavo ali primerjavo), zbrati obvestila od vseh udeleženih oseb, prič in očividcev), da se izsledi storilec kaznivega dejanja in da se preiščejo okoliščine storjenega dejanja.
Na podlagi zbranih obvestil policija nato sestavi kazensko ovadbo in jo posreduje državnemu tožilstvu. V primeru, da na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo, pa policija državnemu tožilstvu pošlje poročilo in po potrebi obvesti pristojno inšpekcijsko službo.
Za kazensko ovadbo so potrebni konkretni podatki
Pri tem policija opozorja, da samo na podlagi posredovanega gradiva (fotografij, video posnetkov), ne morejo podati kazenske ovadbe, saj za začetek postopka potrebuje konkretne podatke o dejanju. Takšno gradivo je lahko razlog, da policija začne z zbiranjem obvestil in morebitnih dokazov, preverjanjem dejstev in sodelovanjem z inšpekcijskimi službami in veterinarji.
V kolikor je policija obveščena o streljanju živali, se ob preverjanju in ugotavljanju okoliščin opravijo razgovori tudi s pristojnimi veterinarji in uradnimi veterinarji, saj le navedeni kot strokovno usposobljene osebe lahko podajo mnenje o stanju in zdravju živali.
Storilcu lahko grozi denarna in tudi zaporna kazen
Za storilce kaznivega dejanja Mučenje živali (341. člen KZ-1) je zagrožena denarna kazen ali zapor od enega oziroma v primeru kvalificirane oblike do treh let (več živali, trajna pohabljenost, pogin). Medtem ko je kazen za storilce kaznivega dejanja Nezakonito ravnanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (344. člen KZ-1) do tri leta zapora oziroma do pet let zapora, če je dejanje storjeno v kriminalni združbi ali če je žival ali rastlina velikega ali izjemnega naravovarstvenega pomena.
Prav tako je za ti dve dejanji kazensko odgovoren mladoletnik, pri čemer o kazenski sankciji odloča sodišče.
Storilce je po navadi težko odkriti
Kot so še zapisali pri PU Maribor, je storilce takšnih dejanj težko odkriti, saj policija največkrat dobi le podatek o ustreljeni živali, pogosto pa ne dobijo točne lokacije, ki bi jim lahko pomagala. Na žival je namreč lahko streljano z večje razdalje in ni nujno, da za to obstajajo priče oziroma očividci dogodka. Občasno policisti prejmejo tudi prijavo, ko je bila strelna poškodba ugotovljena naključno s strani veterinarja.
