Alepski bor se pogosto omenja kot eden od razlogov za hitro širjenje požarov na Jadranu, a strokovnjaki, kot poroča N1, opozarjajo, da je resnica precej bolj zapletena.
Gozd je slabo dostopen
Ozek obalni pas vzhodno od Omiša, kjer je izbruhnil zadnji katastrofalni požar, je v zadnjih 25 letih gorel že približno desetkrat. Vodja gozdarske uprave Split Ivan Vidosavljević je ob tem pojasnil, da so bili nekdanji vinogradi in kmetijske površine na tem območju zaradi opuščanja podeželja prepuščeni sami sebi, po njih pa se je razširil samonikli alepski bor. Gozd je tako postal pregost in slabo dostopen za gašenje.
Dodal je, da k težavam prispevajo tudi neurejena lastniška razmerja in nesanirani deli gozda po prejšnjih požarih, a poudaril, da ima podobne izzive celotno Sredozemlje, saj bi bil ob taki suši in vročini katastrofalen požar verjeten ne glede na vrsto gozda.
Gre za avtohtono vrsto, ki jo je potrebno nadzorovati
Na požarno ogroženost tega območja je opozorila sicer že ocena, ki jo je junija sprejel omiški mestni svet. Dokument kot posebej problematičen izpostavlja gost, težko dostopen gozd ter pomanjkanje protipožarnih poti, kot še navaja N1.
Da alepski bor ni glavni krivec, je opozorila tudi dr. Lukrecija Butorac z Inštituta za jadransko kulturo in melioracijo krasa. Gre namreč za avtohtono vrsto, ki na tem območju raste že približno 3000 let, letošnjo nevarnost požarov pa po njenem mnenju poganja predvsem kombinacija dolgotrajne suše, rekordnih temperatur in močnega vetra. Bora po njenem mnenju ne bi smeli kriviti, temveč ga nadzorovati. Če so kmetijske površine obdelane in okolica urejena, se namreč ne širi nenadzorovano, še piše N1.
