Kot poroča portal Express.co.uk, profesor King's College London in Univerze v Exeterju meni, da ne gre za scenarij tretje svetovne vojne, kot si ga pogosto predstavljamo, ampak za dolgotrajno obdobje napetosti in konfliktov.
Clarke trenutne razmere opisuje kot nekakšno "tretjo evropsko vojno", pri čemer opozarja, da Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina po njegovem mnenju ne išče več mirnega sobivanja z Zahodom. Konflikt naj bi po njegovi oceni ostal prisoten "večino preostanka stoletja".
Ni nevarnosti za klasično svetovno vojno
Strokovnjak poudarja, da danes po svetu poteka več različnih konfliktov, vendar niso povezani na način, kot so bile pretekle svetovne vojne. Po njegovih besedah zato ni neposredne nevarnosti za klasično tretjo svetovno vojno, vendar pa se varnostne razmere v Evropi slabšajo. Kot še poroča Express.co.uk, Clarke meni, da si Moskva prizadeva ponovno povečati svoj vpliv v Evropi, kakršnega je imela v času hladne vojne.
Pri tem opozarja, da Rusija uporablja različna sredstva, od političnega vpliva do vojaškega pritiska. Rusija sicer po nekaterih ocenah že pripravlja teren za dolgotrajnejši konflikt.
Podobna opozorila prihajajo tudi iz baltske regije
Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je pred dnevi opozoril na možnost ruskih provokacij proti baltskim državam in Poljski. Po njegovih besedah bi Moskva zaradi neuspehov v vojni proti Ukrajini lahko iskala novo obliko eskalacije, pri čemer bi bile članice Nata na vzhodnem krilu med bolj izpostavljenimi. Litovski predsednik Gitanas Nausėda je potrdil, da so obveščevalne službe zaznale možnost ruskih provokacij proti Poljski ali baltskim državam. Po njegovih navedbah bi lahko šlo predvsem za napade na kritično infrastrukturo, tudi v okviru hibridnega delovanja.
Kljub temu poveljnik litovskih oboroženih sil Raimundas Vaikšnoras poudarja, da trenutno ni znakov, da bi Rusija pripravljala klasičen vojaški napad na Litvo ali druge baltske države. Ne izključuje pa posameznih provokacij ali omejenih incidentov. Litva je zaradi morebitnih tveganj že okrepila varovanje ključne infrastrukture, med drugim mostov, energetskih objektov, plinovodov in komunikacijskih vozlišč.
