Ob tem je Janša poudaril, da se mu osebno zdi malo verjetno, da bi ruske sile neposredno uporabile kemično ali biološko orožje, saj da bi bil to strel v koleno.
Napoved dodatne pomoči Ukrajini
Eno ključnih sporočil tokratnega izrednega vrha Nata v Bruslju, ki poteka mesec dni po začetku ruske vojne v Ukrajini, bo napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami.
Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je pred vrhom že v sredo in vnovič tudi danes opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.
Jasnega odgovora na vprašanje, ali bi to pomenilo napad na zaveznico in sprožilo peti člen zavezniške pogodbe o skupni obrambi, torej vojno med Natom in Rusijo, za zdaj ni. Stoltenberg je zgolj izpostavil, da se je Nato vselej pripravljen odzvati na kakršen koli napad na zaveznico.
Slovenija naj bi imela določene zmogljivosti
Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima določene zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.
Ob tem je Janša izpostavil svojo osebno oceno, da obstajajo tveganja, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kar lahko sproži katastrofo, a da je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, ker bi bil to “velik strel v koleno“.
Primer obstreljevanja že obstaja, trdi PV
O tem, ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, je slovenski premier dejal, da je javno poznan en primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo namerno ali postranska škoda.
Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje.
Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v tem primeru vojne v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposreden napad na članico Nata, je še menil.
Tuji novinarji so slovenskega premierja ob prihodu na vrh Nata vprašali tudi o njegovem nedavnem obisku v Kijevu in s kakšnimi sporočili iz Ukrajine prihaja na današnje zasedanje.
Janša je izpostavil, da so šli v Kijev izrazit podporo, saj da je upanje ena od stvari, ki jih Ukrajina sedaj najbolj potrebuje, poleg sodobnega orožja, denarja in humanitarne pomoči. “O vsem tem smo govorili zelo konkretno. Imamo nekaj pomembnih sporočil za kolege danes na vrhovih Nata in EU,” je dejal.
STA
