Osnovno pravilo je, da mora biti en del letnega dopusta dolg najmanj dva tedna. To pomeni, da delavec ne more celotnega dopusta razdeliti samo na krajša obdobja, na primer po nekaj dni ali en teden naenkrat.
Dopust se lahko deli, a ne samo na kratke dele
To ne pomeni, da mora biti ves dopust izrabljen v enem kosu. Delavec lahko dopust koristi v več delih, vendar mora eden od teh delov trajati najmanj dva tedna. Namen tega pravila je, da ima zaposleni možnost daljšega počitka in dejanske regeneracije, saj kratki odmori pogosto ne omogočajo pravega počitka.
Kot je zapisano na uradni vladni spletni strani, se dopust šteje v delovnih dneh. Koliko dni je za posameznika dva tedna dopusta, je zato odvisno od njegovega delovnega časa in razporeditve dela.
Pogosto se pojavi tudi vprašanje, kaj se zgodi, če je v obdobju dveh tednov dopusta vmes praznik oziroma dela prost dan. Prazniki in dela prosti dnevi se ne štejejo v letni dopust. Če je delavec zaradi praznika prost, se mu ta dan ne odšteje od dopusta. Kljub temu pa velja, da je pogoj dveh neprekinjenih tednov dopusta izpolnjen tudi v primeru, ko je vmes praznik. Primer: če zaposleni vzame dopust za dva tedna, vmes pa je praznični dan, se to še vedno šteje kot neprekinjen del dopusta.
Delodajalec lahko zahteva načrtovanje dela dopusta
Delodajalec mora zaposlenemu omogočiti izrabo celotnega letnega dopusta, pri čemer se dopust praviloma koristi v tekočem letu. Lahko pa od zaposlenega zahteva, da vnaprej načrtuje izrabo najmanj dveh tednov dopusta v istem koledarskem letu.
Če želita zaposleni in delodajalec preostanek dopusta prenesti v naslednje leto, se morata o tem dogovoriti v skladu s pravili delovne zakonodaje.
