Vročinski val, ki smo mu priča v teh dneh, negativno vpliva na vrtnine, predvsem plodovke. Zato je pomembno, da jih ustrezno zalivamo in tla pokrijemo z zastirko. Če smo junija za zastiranje lahko uporabili sveže pokošeno travo, to zdaj, ker je podoba zelenic zaradi vročine marsikje zelo klavrna, ni več mogoče. 

Trije razlogi za nedozorevanje paradižnika 

Se pa marsikateri vrtičkar v teh dneh srečuje še z eno težavo - pravi, da paradižnik, ne glede na sorto, nikakor ne dozoreva. Kot je za naš medij pojasnila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak, so za to trije razlogi. Prva stvar je, da so na marsikateri rastlini drugi ali celo tretji cvetovi, saj prvih sploh ni bilo: "Ljudje so navajeni, da začnejo paradižnik pobirati sredi julija, letos pa ga še ni bilo. Razlog je v tem, da so prvi cvetovi zaradi hladnega maja propadli - niso se razvili. Zato to niso prvi genetsko nastavljeni cvetovi, ampak so pogosto drugi ali celo tretji."

Druga stvar je slaba obarvanost plodov. Že celo poletje paradižnik ni tako rdeč, kot smo ga vajeni, ampak je bolj rožnat ali oranžen. "To je posledica visokih temperatur. Pri temperaturah nad 30 °C se, če trajajo dalj časa, likopen slabše razvija. Likopen je rdeče barvilo paradižnika. To je tudi antioksidant, zaradi katerega je paradižnik poseben med zelenjadnicami, vendar se pri previsokih temperaturah ne razvija dobro. Zato plodovi niso rdeči, ampak bolj oranžni ali rožnati. Drugo barvilo v plodu je namreč karoten, ki daje oranžno barvo in ga poznamo tudi pri korenju. Karoten pa do približno 40 °C še nima večjih težav z razvojem. Ljudje pogosto mislijo, da paradižnik še ni zrel, ker ni rdeč, v resnici pa je lahko že prezrel. Nato ga dajo v hladilnik ali pa ga sploh ne poberejo, zato začne propadati, se gubati in postajati preveč mehak."

Ko se vam zdi, da je paradižnik dovolj zrel, ga je treba pobrati, tudi če še nima popolnoma prave barve.

Tretji razlog pa je pomanjkanje kalija, ki pomaga rastlini boljše razpolagati z vodo. "Če plodovi zgoraj ostajajo rumeni ali zeleni in trdi ali če so na prerezu vidni beli, trdi deli oziroma belo meso, ki je na otip izrazito trdo, gre za pomanjkanje kalija."

Kako lahko rastlinam pomagamo?

Glede prve in druge stvari ne moremo kaj veliko narediti, če gre za pomanjkanje kalija, pa rastlini lahko pomagamo. "Lahko pa na primer namočimo pepel: v vedro damo približno eno tretjino pepela, dodamo vodo do vrha, dobro premešamo in pustimo stati nekaj ur. Nato s tem zalivamo. To izvajamo precej pogosto, je pa pomembno, da ne dovajamo samo kalija, ampak tudi kalcij. Elementa sta namreč antagonista. Če ima rastlina enega  preveč, lahko pride do težav z drugim. Ljudje zdaj že poznajo težave s kalcijem in uporabljajo različne postopke za njihovo odpravljanje - npr. jajčne lupine, vendar lahko s tem povzročijo še večje težave s kalijem. K temu sicer prispevajo tudi visoke temperature, saj korenine pri takih razmerah ne delujejo normalno."

Druga možnost je namakanje gabeza. Postopek je podoben kot pri namakanju kopriv, nato pa s tem rastlino zalivamo. 

Izmenično dodajamo kalij in kalcij 

Je pa smiselno, da v tej vročini rastlini, posebej če nimamo zastrtih tal, kalij dodajamo preko listov. Kupimo ga v trgovini, sogovornica pa v takem primeru priporoča izmenično rabo: "To pomeni, da v času vročinskih valov naredimo na primer tako: enkrat na teden kalij in enkrat na teden kalcij. Recimo v ponedeljek kalij, v petek kalcij. S tem nadaljujemo, dokler se temperature ne umirijo - ko bodo dnevne temperature pod 30 °C in nočne pod 20 °C. Nato lahko spet nadaljujemo z ritmom en teden kalij, en teden kalcij. Letos, če so se te težave že začele pojavljati, je treba to izvajati do konca sezone, dokler imamo plodove, za katere želimo, da dozorijo."

Da se bomo v prihodnje rešili težav s pomanjkanjem kalija, naslednje leto dodamo približno 20 do 30 dekagramov kalijevega sulfata na 10 kvadratnih metrov vrta. Kot domače gnojilo lahko uporabimo tudi pepel. Spomladi ga zmešamo z zemljo po celotni površini, ne samo tam, kjer bodo vrste. Takrat ga dodamo največ en kilogram na 10 kvadratnih metrov.

Ob omenjenem pa v trenutnih razmerah rastline poškropimo še s pripravki na osnovi morskih alg. Najbolje, da to storimo zgodaj zjutraj.