Julija 2022 je na Krasu več kot dva tedna divjal najobsežnejši požar v naravnem okolju v zgodovini samostojne Slovenije. Ogenj je zajel 3707 hektarjev na slovenski strani meje, gašenje pa je zahtevalo sodelovanje več tisoč gasilcev in pomoč iz tujine, tudi v obliki letal, brez katerih bi bilo širjenje požara na težko dostopnem terenu še težje omejiti. Prav izkušnja s Krasa je dokončno pospešila odločitev, da mora država za takšne dogodke vzpostaviti lastne, stalno razpoložljive zmogljivosti.

Želja po nakupu namenskih gasilskih letal je bila v sistemu zaščite in reševanja prisotna že dolgo, vendar je bilo treba poleg izbire primerne tehnologije zagotoviti tudi finančni okvir in organizirati povsem novo državno letalsko enoto. Vlada je oktobra 2022 potrdila program vzpostavitve zmogljivosti za podporo gašenju iz zraka, aprila naslednje leto pa je bila podpisana pogodba za nakup štirih letal Air Tractor AT-802 Fire Boss.

»Nakup namenskih letal za gašenje požarov, predvsem v naravnem okolju, je bil v Sloveniji večdesetletna želja. Po največjem požaru leta 2022 na Krasu je odločitev dokončno dozorela, nato pa je bilo treba poiskati tudi ustrezne finančne vire. Veseli smo, da smo z evropskimi kohezijskimi sredstvi iz finančne perspektive 2021–2027 lahko zagotovili nakup vseh štirih letal,« je pojasnil Leon Behin, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Kot je dodal, je bila flota vzpostavljena v razmeroma kratkem času. Prvi dve letali sta v Slovenijo prispeli leta 2023, preostali pa v prvi polovici leta 2024, ko je bila državna enota za podporo gašenju iz zraka pripravljena na svojo prvo celotno požarno sezono.

Štiri letala, prilagojena zahtevnemu terenu

Slovenija je kupila dve dvosedežni in dve enosedežni letali AT-802, ki so bila zasnovana prav za posredovanje ob požarih v naravnem okolju. Posamezno letalo lahko odvrže dobrih 3000 litrov vode, opremljeno pa je s plovci in kolesi, zato se lahko polni na tleh ali z zajemanjem vode neposredno z ustrezne vodne površine.

Možnost hitrega zajemanja vode je pri večjih požarih odločilna, saj letalu omogoča, da se po odmetu vrne po nov tovor, ne da bi moralo vsakič pristati na letališču. Učinkovitost takšnega sistema je sicer odvisna od razpoložljivih vodnih površin, razmer na terenu in usklajevanja z enotami, ki požar gasijo s tal.

Namenska letala so predvidena predvsem za zgodnje posredovanje, ko je požar še mogoče omejiti, preden se razširi na veliko območje. Uporabljajo se lahko tudi za pregled požarišča ter podporo gasilcem na nedostopnih pobočjih, kjer je dovoz vode otežen ali prepočasen. Z lastno floto se lahko Slovenija odzove brez čakanja ali zanašanja na to, ali bo v tistem trenutku na voljo mednarodna pomoč, kar je ob požarih, ki pogosto istočasno prizadenejo več držav, pomembna prednost.

Nova letala so zahtevala tudi novo enoto

Nakup letal je predstavljal samo en del vzpostavljanja sistema. V okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je bilo treba ustanoviti državno enoto za podporo gašenju iz zraka, pripraviti operativne postopke in določiti lokacije, na katerih lahko letala varno zajemajo vodo.

Do konca leta 2024 je bilo opredeljenih 17 točk za zajemanje vode na površinah v Sloveniji in sosednjih državah, pripravljeni pa so bili tudi operativni priročniki ter pogoji za usposabljanje osebja. Pogodba za štiri letala je bila vredna 19,09 milijona evrov brez DDV oziroma 23,29 milijona evrov z DDV.

Letala so bila v operativno delovanje vključena že v letu 2024 in so sodelovala pri gašenju požarov na različnih območjih Slovenije. Državna enota je s tem postala dopolnitev gasilskim enotam na tleh ter helikopterskim zmogljivostim Slovenske vojske in Policije.

Več kot 15 milijonov evrov evropskih sredstev

Celotna vrednost operacije je znašala 23.292.932,69 evra, iz Kohezijskega sklada pa je bilo zanjo namenjenih 15,5 milijona evrov. V sklepu o podpori je bilo poleg evropskega deleža predvidenih še 2,74 milijona evrov nacionalnega prispevka, razliko do končne vrednosti pa je zagotovila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Projekt je bil neposredno vključen v izvajanje Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 na področju prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganj nesreč in krepitve odpornosti. Njegov učinek se zato ne meri samo v kupljenih letalih, temveč tudi v tem, da je Slovenija prvič vzpostavila lastno primarno zmogljivost za gašenje požarov iz zraka. Flota je namenjena posredovanju znotraj države, ob večjih nesrečah pa omogoča tudi pomoč drugim članicam Evropske unije in sosednjim državam.

Požar na Krasu je leta 2022 pokazal, kako hitro se lahko razmere ob suši, vetru in zahtevnem terenu približajo skrajnim mejam zmogljivosti gasilskih enot. Nakup štirih letal je bil neposreden odgovor na to izkušnjo, njihov prihod pa je slovenski sistem zaščite in reševanja postavil pred novo nalogo: zmogljivost dolgoročno ohranjati, razvijati lastne posadke ter jo pravočasno vključevati v gašenje, še preden požar doseže razsežnosti, pri katerih ga je bistveno težje obvladovati.

Kako je Slovenija vzpostavila svojo prvo namensko floto letal za gašenje požarov iz zraka in kaj ta pridobitev pomeni za odzivanje ob prihodnjih požarih, si oglejte v spodnjem videoposnetku.

[[image_1_article_90421]]