Hrvaška žaluje, umrl je Luciano Sušanj, po navajanju tamkajšnjih portalov najboljši hrvaški športnik v zgodovini. Sušanj je na mednarodnih tekmovanjih nastopal na srednjih razdaljah, najuspešneje v teku na 400 m in teku na 800 m. Vrhunec njegove kariere pomeni zmaga na Evropskem prvenstvu 1974 v teku na 800 m. Star je bil 75 let.

Imenovan za najboljšega hrvaškega atleta vseh časov

Sušanj je leta 1969 je prvič postal jugoslovanski članski prvak, in sicer v teku na 400 m. Kmalu zatem je v isti disciplini zmagal še na Balkanskih igrah. V začetku 70. let je svojo dotedanjo paradno disciplino vse bolj opuščal in se preusmerjal v tek na 800 m. Na 800 metrih mu je preboj uspel leta 1973, ko je slavil na Jugoslovanskem državnem prvenstvu in Balkanskih igrah in s tem ponovil uspehe iz sezone 1969. Leta 1973 se je Sušanj udeležil še Evropskega dvoranskega prvenstva in zmagal - na 400 m.

[[image_1_article_65225]]

Njegova najznamenitejša tekma kariere je bil nedvomno finale na 800 m na Evropskem prvenstvu 1974 v Rimu. Sredi italijanske prestolnice je Sušanj tedaj v zaključnih 200 metrih uporabil svojo hitrost in s šprintom ugnal vso konkurenco za več kot sekundo in pol ter pobral zlato kolajno. Po tej presenetljivi zmagi je Sušanj izginil z atletskega prizorišča. Do tedaj se je že poročil in povil dva otroka.

Na Poletnih olimpijskih igrah 1976 v kanadskem Montrealu je sicer nastopil in v finalu teka na 800 m zasedel šesto mesto s časom 1:45.75. Na igrah ni nastopil v optimalni formi, ker ga je, kot je sam dejal, zdelalo služenje vojaščine prav tistega leta. Približno mesec po koncu iger je dokončno zaključil športno pot in se pričel ukvarjati z diplomsko nalogo iz športne vzgoje.

Sušanjev evropski naslov na 800 m je vse do Svetovnega prvenstva 2007 in zlate kolajne skakalke v višino Blanke Vlašić veljal za največji dosežek v zgodovini hrvaške atletike. Njegov osebni rekord na 800 m, 1:44.07, je še danes hrvaški državni rekord.

Leta 2002 je Sušanja Hrvaška atletska zveza počastila s tem, da ga je imenovala za najboljšega hrvaškega atleta vseh časov.

Na začetku 90. let se je preusmeril v politiko. Mesto v hrvaškem državnem zboru Saboru si je uspel zagotoviti na dveh volitvah, v letih 1990 in 2000. Leta 2000 je tudi postal predsednik Hrvaške atletske zveze in podpredsednik Hrvaškega olimpijskega komiteja.

[[image_2_article_65225]]