Kot poroča Euronews, študija ugotavlja, da bodo orbite zunanjih planetov postale kaotične približno milijardo let po smrti Sonca. Pričakovano preživetje planetov se s tem skrajša za faktor milijarde. Dosedanje ocene so namreč predvidevale, da bodo orbite velikanskih planetov ostale stabilne približno bilijon let, kar je veliko več od sedanje starosti vesolja.
Po tej teoriji naj bi se Sonce najprej razširilo v rdečega velikana in nato skrčilo v belega pritlikavca. V fazi rdečega velikana bi pogoltnilo Merkur, Venero in Zemljo, Mars pa bi bil edini preživeli iz notranjega dela sistema. Zunanji planeti naj bi proces preživeli, razpad sistema pa naj bi se zgodil šele čez 30 do 100 milijard let zaradi zvezd, ki bi letele v bližini.
Prvotna teorija ne drži
Znanstveniki s Kalifornijskega tehnološkega inštituta (Caltech) so ugotovili, da ta predstava ne drži. Orbite Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna bodo po njihovih izračunih postale nestabilne že milijardo let po tem, ko se Sonce spremeni v belo pritlikavko, torej še vedno v oddaljeni prihodnosti. Sonce ima pred sabo še približno pet milijard let, preden postane rdeči velikan, osončje pa je staro 4,57 milijarde let.
Ključna razlika je v tem, kako izguba mase poteka. Ko Sonce postane bela pritlikavka, se ohladi in skrči na polovico sedanje mase. Raziskava kaže, da zvezda ne bo mase izgubljala enakomerno, temveč z nasilnimi in naključnimi izbruhi, ki jih znanstveniki opisujejo kot stohastične. Kot še navaja Euronews, so raziskavo izvedli z zmogljivimi superračunalniki in stotinami naprednih numeričnih simulacij. Virtualni model je vključeval Sonce, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Računalniki so izračunali njihove hitrosti in položaje skozi milijarde let. Orodij umetne inteligence pri analizi niso uporabili, znanstveniki pa so preizkusili na stotine različic modela, da bi potrdili zaključke.
