V globinah vesolja so znanstveniki naleteli na nekaj nenavadnega. S pomočjo Nasinega rentgenskega observatorija Chandra so odkrili novo skupino objektov, ki oddajajo zelo nizkoenergijske rentgenske žarke, hkrati pa proizvajajo izjemno veliko ultravijoličnega sevanja.
Raziskovalci so jih poimenovali »hipermehki rentgenski viri« oziroma hypersoft X-ray sources. Skupno so jih odkrili 84 v šestih različnih galaksijah.
»Še nikoli nismo naleteli na skupino objektov, ki bi se obnašala tako,« je ob odkritju povedal Mustafa Muhibullah z Univerze v Alabami, ki je vodil raziskavo.
Kaj sploh so skrivnostni objekti?
Za zdaj dokončnega odgovora ni. Znanstveniki domnevajo, da bi lahko šlo za sisteme, v katerih črna luknja, nevtronska zvezda ali bela pritlikavka odvzema snov svoji spremljevalni zvezdi. Takšni dvojni sistemi astronomom sicer niso neznani. Nenavadna pa je kombinacija izjemno močnega ultravijoličnega sevanja in rentgenskih žarkov tako nizkih energij. Objekte so odkrili v šestih galaksijah, med njimi tudi v Andromedini galaksiji M31 in spiralni galaksiji M101.
Kako so se lahko tako dolgo skrivali?
Razlog se skriva prav v njihovih nenavadnih lastnostih. Nizkoenergijske rentgenske žarke je z rentgenskimi teleskopi zelo težko zaznati, močno ultravijolično sevanje teh objektov pa absorbirata vodik in helij v prostoru med zvezdami.
Astronomi so jih zato odkrili šele s podrobnim pregledovanjem arhiva podatkov observatorija Chandra. Iskali so objekte, ki so se pojavili na posnetkih pri najnižjih energijah rentgenskih žarkov, pri višjih energijah pa so izginili.
Lahko bi pomagali rešiti dve vesoljski uganki
Odkritje ni zanimivo samo zato, ker astronomi še ne vedo natančno, kaj gledajo. Skrivnostni objekti bi lahko pomagali odgovoriti na dve dolgoletni vprašanji astrofizike. Prvo je povezano s supernovami tipa Ia. Znanstveniki že dolgo poskušajo ugotoviti, kateri zvezdni sistemi eksplodirajo kot tovrstne supernove. Te so za astronomijo izjemno pomembne, saj jih uporabljajo tudi pri raziskovanju širjenja vesolja. Nova skupina objektov bi lahko predstavljala nekatere sisteme, ki jih astronomi iščejo že leta.
Druga uganka je povezana z ogromnimi količinami ultravijoličnega sevanja v galaksijah. To sevanje lahko vpliva na plin med zvezdami in posledično tudi na nastajanje novih zvezd ter razvoj galaksij. Raziskovalci zato dopuščajo možnost, da po galaksijah obstajajo številni podobni sistemi, ki jih doslej preprosto nismo mogli zaznati. Odkritih 84 objektov je bilo skritih v že obstoječih podatkih observatorija Chandra.
