Kot piše časnik Delo, naj bi se najbolj podražili žita, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki, sčasoma pa tudi kruh, testenine, sir, vino in olje.
Razlogov za podražitve je po navedbah analitikov več. Gre za kombinacijo vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, dražjih energentov in gnojil ter vročine in suše po Evropi. Dodatno tveganje prinaša tudi pojav El Niño, ki povzroča ekstremno vreme v tropskih in subtropskih delih sveta. Evropski pridelek žit naj bi bil letos občutno slabši, hkrati pa je bil julija dizel medletno dražji za 36 odstotkov, gnojila pa naj bi se letos podražila za 22 odstotkov. K temu se dodaja tveganje zaradi motenj pri izvozu iz Rusije in Ukrajine, zaradi česar naj bi bila pšenica v tretjem četrtletju medletno dražja za kar 36 odstotkov.
Kot še dodaja Delo, bo učinek na cene na trgovskih policah postopen. Pri svežem sadju in zelenjavi bi se podražitve lahko pokazale že v naslednjih dveh do treh mesecih, pri predelanih izdelkih pa predvsem med februarjem in majem prihodnje leto.
Poleg hrane se podražujejo tudi energenti
Glede na isti mesec lani so se več kot podvojile cene električne energije na slovenski borzi, cena plina pa se je letos podvojila z lanskih približno 30 evrov na megavatno uro na več kot 60 evrov. Posebno skrb vzbuja nizka zapolnjenost plinskih skladišč, ki so bila na začetku avgusta zapolnjena le 57,1-odstotno, kar je najmanj za ta del leta v celotni razpoložljivi zgodovinski seriji. Dražji plin se lahko z zamikom prelije tudi v položnice gospodinjstev in v inflacijo, saj se po ocenah Oxford Economics veleprodajne cene v maloprodajne v povprečju prenesejo šele po približno šestih mesecih.
Ob sedanjih cenah bi lahko bila inflacija v evrskem območju v drugi polovici leta okoli 3,5-odstotna, kar povečuje pritisk na Evropsko centralno banko, še piše Delo.
