Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je v preddverju velike dvorane DZ novinarjem odgovarjal na vprašanja o pobudi za sklic seje Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vložila največja opozicijska stranka zaradi navedb o vohunjenju in delovanju tujih obveščevalnih služb v Sloveniji ter o spletnih peticijah, ki v zadnjih krožijo po spletu.
Stevanović je bil do pristojnih institucij kritičen
"Se resno vprašam, ali pri nas sploh obstajajo kakšne obveščevalno-varnostne službe, policija, kontraobveščevalne službe," je dejal in dodal, da si želi, naj te institucije dejansko opravijo svoje delo in domnevne navedbe raziščejo. Hkrati je opozoril, da se boji, da tovrstni pozivi pomenijo predvsem politični boj.
Glede navedb, da naj bi bila predsednica republike povezana z rusko obveščevalno službo, je ponovil, da je ne obsoja, "nikdar na prvo žogo". Dodal je, da je bil tudi sam v zadnjih mesecih tarča podobnih obtožb in etiketiranja. Na vprašanje, ali bi se seje Sveta za nacionalno varnost udeležil, je odgovoril pritrdilno, prav tako je podprl delo preiskovalnih komisij, med njimi tudi tiste, ki preiskuje afero Black Cube. Ob tem je kritiziral, da ena od komisij po njegovem mnenju ne preiskuje enako vseh strank.
O peticijah za in proti odstopu
Stevanović se je odzval tudi na vprašanja o spletnih peticijah, eni, ki je zahtevala njegov odstop, in drugi, ki mu izraža podporo. Zbiranje podpisov za odstop je označil za poskus preusmerjanja pozornosti od resnejših vprašanj. Namignil je tudi na domnevno povezavo med organizatorjem pobude za odstop in določeno osebo, pri čemer je dejal, da bo "čas pokazal", ali se bo zadeva morda znašla tudi pred parlamentarno komisijo.
Glede peticije, ki mu izraža podporo, je zanikal, da bi ta dopuščala lažne identitete, in pojasnil, da gre po njegovih besedah za peticijo z dvojnim preverjanjem identitete, usklajeno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Priznal je, da pozna enega od organizatorjev te pobude prek družbenih omrežij, sodelovanja z njim pa ni zanikal.
O tem, kdo je predsednik državnega zbora, odločajo poslanci
Stevanović je v nadaljevanju nasprotoval ideji posvetovalnega referenduma o svojem morebitnem odstopu, saj po njegovem mnenju o tem, kdo je predsednik državnega zbora, odloča izključno 46 glasov poslancev v parlamentu.
Spletno zbiranje podpisov je primerjal z volitvami in ocenil, da rezultat takšne peticije ne more biti merodajen kriterij za odstop katerekoli osebe na položaju.
Opozicijske stranke predlagajo razrešitev
Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so medtem v DZ že vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu, da DZ razreši predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Kot poroča STA menijo, da so njegova ravnanja v nasprotju z ustavo, zakonodajo in načelom integritete ter resno ogrožajo ugled in delovanje parlamenta.
Poslanec Svobode Matej Grah je na novinarski konferenci spomnil na Stevanovićevo izjavo za eno od televizij, da spletne peticije o tem, da bi Stevanović moral odstopiti, ne gre primerjati z volilno podporo, kjer "ljudje na volišča pridejo z osebnim dokumentom, izpolnijo glasovnico, na koncu pa rezultat štejejo usposobljeni na Državni volilni komisiji (DVK)". "Da, dajmo ljudem glasovnico, moč in poglejmo, kaj bodo rekli uradno, pod okriljem DVK. Zavedamo se, da posvetovalni referendum ni zavezujoč, je pa politično sporočilo. Zato smo pripravljeni počakati z glasovanjem DZ o predlogu o razrešitvi Stevanovića na rezultat takega referenduma," je dejal Grah.
Predlog o razrešitvi Stevanovića je namreč omenjeni opozicijski trojček vložil v DZ konec julija.
