Predsednica Evropske komisije Ursula van der Leyen je danes spregovorila pred evropskim parlamentom in naslovila številne izzive, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjih letih. Med drugim je izpostavila predvsem podnebne spremembe, boj proti avtoritativnim režimom, ter varnosti otrok na spletu. 

Mlajšim od 13 let bo prepovedan dostop do družbenih omrežij

Po besedah von der Leyen, bodo družbena omrežja po novem morala dokazati, da so njihove platforme varne za otroke. Mladostnikom do 13 let bi tako omejili dostop do družbenih omrežij, najstniki do 15 leta pa bodo smeli uporabljati omejen račun, ki ga bodo lahko uporabljali le eno uro na dan. Razlog za to odločitev je predvsem naraščajoča odvisnost otrok, saj naj bi mladi Evropejci preživeli od štiri do šest ur pred zasloni. 

Preberite več: Velike spremembe za otroke na spletu: Brez preverjanja starosti kmalu ne bo več šlo

Letošnje poletje je pokazatelj resnice

Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, je v današnjem govoru o stanju v uniji v Evropskem parlamentu opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dejala je, da se bo treba pri blaženju posledic podnebnih sprememb prilagajati, vendar pa bo Evropa sledila svojim podnebnim ciljem.

Letošnje poletje je pokazatelj resnice

"Kar se tiče podnebnih sprememb, je bilo letošnje poletje poletje resnice. Nobenemu delu naše celine ni bilo prizanešeno," je dejala von der Leyen in spomnila na hude požare in sušo, ki so letos poleti prizadeli številne evropske države.

"Znanost je jasna. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Seveda bo prehod kompleksen, tako da se bomo morali sproti prilagajati in učiti. Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem," je poudarila.

Evropa mora blažiti posledice podnebnih sprememb

Po njenem mnenju mora EU hkrati blažiti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagajati. EU mora bistveno okrepiti prizadevanja na področju pripravljenosti, je dejala.

Med drugim bo Evropska komisija prihodnji mesec predstavila nov evropski okvir za podnebno odpornost, v okviru katerega bodo identificirali 100 najbolj ranljivih območij v Evropi. Kot je pojasnila von der Leyen, bodo za ta območja ocenili tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in odločili, na kateri ravni jih je treba upravljati. Opozorila je še na nizko stopnjo zasebnih zavarovanj pred škodo, ki nastane zaradi naravnih katastrof. Zato bo komisija vzpostavila zavezništvo za podnebno zavarovanje, je napovedala.

Ostro proti nasprotnikom Evrope

"Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leyen.

Izpostavila je izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdajkoli prej, a hkrati so razmere tudi bolj negotove kot kadarkoli prej, unija pa se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot.

EU ima precej možnosti in tudi nevarnosti

EU se sooča z obdobjem velikih možnosti, a obenem tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je dejala.

"Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? (...) Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je vprašala in pozvala k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo.

EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji, je med drugim izpostavila in poudarila, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa.

Kanada bi lahko postala prva pridružena članica EU

V govoru, ki ga je v Evropskem parlamentu spremljal kanadski premier Mark Carney, se je von der Leyen zavzela, da Kanada postana prva pridružena članica EU.

"Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven.Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je dejala.

Evropa in Kanada si delita "isti ocean, iste vrednote in enak pogled na svet", zdaj bosta gradili tudi skupno prihodnost, je dejala in poudarila, da to partnerstvo ne bo uperjeno proti nikomur.

Kanada in EU sta že gospodarski partnerici po zaslugi trgovinskega sporazuma, ki je po besedah von der Leynove v manj kot desetletju privedel do več kot 75-odstotnega povečanja trgovinske menjave. Vendar pa obstaja "nujna potreba po prenovi naših partnerstev," je dodala in se zavzela za status pridružene članice za Kanado.

"Svet vidiva z enakimi očmi: od umetne inteligence do podnebnih sprememb, od Arktike do geopolitike. In stali smo drug ob drugem: glede Ukrajine, obrambe, surovin in dobavnih verig. Predvsem pa, dragi Mark, Evropa in Kanada verjameta v demokracijo," je predsednica komisije nagovorila kanadskega premierja.

"Moč ne pripada najmočnejšim, najbogatejšim in najglasnejšim, temveč vsem nam. Demokracije imajo svobodo izbire, s kom bodo sodelovale," je poudarila.

Skupen prostor blaginje

Kot je dejala, bosta EU in Kanada ustvarili skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. "Sodelovali bomo na področju pametne proizvodnje. Vzpostavili bomo tehnološko zavezništvo. Povezali bomo obrambno-industrijske baze. Arktiko bomo spremenili v vodilni skupni projekt. Sodelovali bomo na področju energetike, kritičnih surovin in baterij, pa tudi na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij ter kibernetske in gospodarske varnosti," je med drugim naštela.

Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Carney, prvi tuji predsednik vlade, ki se je udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, bo evropske poslance v Strasbourgu nagovoril v četrtek.

STA