Maj je mesec, ko se na vrtu seje ali sadi skoraj vse vrtnine, hkrati pa se začne tudi spravilo vrtnin, pa tudi pleveli in škodljivci so že aktivni. Pa vendar se mi zdi, kot pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, da v bistvu dela na vrtu ne zmanjka od začetka marca, od aprila pa do konca oktobra je dela vedno veliko, toliko, kot si pravzaprav sami zadamo in vzamemo. “Maja je največja težava v naši glavi, saj mislimo, da moramo prav vse narediti, posejati, da mora biti vrt hitro čisto poln. Pa ni tako. Vedno moramo vedeti, da se hitenje na vrtu ne izide dobro. Trpi zdravje, saj po zimi tudi naša telesa niso tako navajena na vse napore na vrtu kakor potem poleti, prav tako pa hitenje s setvijo, pa tudi sajenjem, ni dobro za zdravje rastlin.”
Miša Pušenjak: Želela bi si, da bi ljudje bolj upoštevali mrzle svetnike
In koliko so bila v zadnjih letih majska vrtna opravila odvisna od vremena oziroma kakšno vlogo pri odločanju zanje imajo ledeni možje in polulana Zofka? “Jaz bi si želela, da bi sicer ljudje bolj upoštevali te mrzle svetnike, saj se z začetki setev in sajenja vedno preveč mudi. A po drugi strani je moj prvi stavek na predavanjih o klimatskih spremembah ta, da je najprej potrebno pozabiti na vse stare datume, pregovore, saj je vreme danes veliko bolj nepredvidljivo, različno in zato tudi ni več smiselno vrtnarjenje po receptih in datumih. Potrebno je redno prilagajanje trenutnemu vremenu, trenutnim temperaturam. Na srečo je v pridelavi zelenjave to veliko lažje izvedljivo kot pri sadjarstvu. Letos je bilo na primer Markovo veliko prezgodnje za setev kumar in buč, tudi Florjanovo je bilo prezgodaj za setev fižola. Vedno je potrebno pogledati vreme, temperature in se z opravili prilagoditi temu vremenu.”
Zdaj pač ne moremo več čakati s sajenjem paradižnika, zagotovo pa se vsaj teden dni še lahko počaka s sajenjem paprike, jajčevca in sladkega krompirja.
Za letošnje leto bodo, kot še pravi naša sogovornica, verjetno ledeni možje celo vroči, a seveda nikoli ne vemo, kdaj se bo spet ohladilo. “Zdaj pač ne moremo več čakati s sajenjem paradižnika, zagotovo pa se vsaj teden dni še lahko počaka s sajenjem paprike, jajčevca in sladkega krompirja. Tudi visoki fižol lahko že posejemo, na Florijanovo pa je bilo premrzlo,” je še dodala Pušenjakova.
“Naši meteorologi znajo zelo dobro napovedati vreme, prav tako je na svetovnem spletu pa tudi na teletekstu TV Slo objavljeno, kakšne so trenutne temperature zemlje. Objavljene imamo desetdnevne napovedi, tudi vodne bilance, ki nas opozarjajo, da je potrebno začeti namakati, najdemo na strani Arsa. Samo potruditi se je potrebno, predvsem pa moramo biti potrpežljivi in ne prehitevati vremena.”
