Slovenija je glede na gospodarsko škodo, ki jo povzročajo podnebni dogodki, na vrhu Evropske unije. Največji pečat so pustile katastrofalne poplave avgusta 2023, a tveganj, ki jih prinaša spreminjanje podnebja, je vse več.

Škoda, ki je segla v desetine milijard

Po najnovejšem okoljskem pregledu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima Slovenija med državami EU največje gospodarske izgube zaradi podnebnih dogodkov glede na bruto domači proizvod.

Pri tem posebej izstopajo poplave avgusta 2023. Škoda je po podatkih OECD dosegla okoli 10 milijard evrov, kar je predstavljalo približno 16 odstotkov takratnega letnega BDP Slovenije.

To ni bila le velika naravna nesreča, temveč tudi gospodarski udarec, ki je močno vplival na državo in številna lokalna okolja. Posledice so bile vidne na cestah, objektih, gospodarstvu in infrastrukturi.

[[image_1_ge_850]]

Poplave niso edina nevarnost

Slovenija se ob tem sooča še z vrsto drugih podnebnih tveganj. OECD med pomembnejšimi izpostavlja suše, gozdne požare, vročinske valove, zemeljske plazove in erozijo.

Posebno vprašanje predstavljajo poplave. Slovenija je namreč glede izpostavljenosti rečnim poplavam že zdaj nad evropskim povprečjem. S spreminjanjem podnebja pa bi se lahko nevarnost v prihodnjih desetletjih še povečala.

Kaj to pomeni v praksi? Več tveganj za prebivalce, infrastrukturo in gospodarstvo, hkrati pa tudi večje stroške, če država in lokalne skupnosti niso pripravljene na takšne dogodke.

Več vlaganja v preprečevanje, manj drage sanacije

OECD zato opozarja na pomen prilagajanja podnebnim spremembam in vlaganja v odpornost. Ne gre samo za vprašanje, kako hitro po poplavi, požaru ali drugem dogodku obnoviti poškodovano infrastrukturo.

Pomembno je tudi, kako škodo preprečiti oziroma jo zmanjšati, še preden do nesreče pride. To vključuje ukrepe za zmanjševanje podnebnih tveganj in prilagajanje na razmere, ki jih že doživljamo.

Takšna vlaganja imajo lahko tudi zelo konkreten gospodarski učinek. Po ocenah OECD lahko vsak evro, vložen v odpornost proti podnebnim spremembam, prihrani od pet do sedem evrov stroškov obnove.

[[image_2_ge_850]]

Podnebna tveganja imajo tudi svojo ceno

Podnebne spremembe zato niso več zgolj vprašanje temperatur, vremena ali varovanja narave. Njihove posledice se hitro pokažejo tudi v gospodarstvu in javnih financah.

Slovenija je to zelo jasno občutila avgusta 2023. OECD pa opozarja, da poplave niso edino tveganje, na katerega se mora država pripraviti.

Prihodnji stroški bodo tako odvisni tudi od tega, koliko bomo v preprečevanje škode vložili danes.

Več: Eko dežela

[[image_3_ge_841]]