V raziskavi, ki je potekala septembra, smo priča edinstvenemu pristopu k analizi onesnaženosti vodnih brežin v Sloveniji in na Barbadosu po protokolu Piratov plastike.
Projekt je bil izveden na pobudo Veleposlaništva RS v Braziliji in pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo, v katerem je sodelovalo 46 udeležencev, med njimi šolarji osnovnih in srednjih šol. Čeprav statistična analiza pri tako majhnem vzorcu ni popolnoma natančna, so rezultati vseeno pokazali zanimive podobnosti ter razlike med Slovenijo in Barbadosom.
Na vodnih brežinah v Sloveniji (reka Dragonja in plaža/morje Bele skale Izola) so namreč raziskovalci zaznali več plastičnih odpadkov (81 %), medtem ko je bila v Barbadosu ta številka nižja, znašala je 47 %.
Na Barbadosu žal več kovin
Nasprotno pa so na Barbadosu (Constitution river, Bridgetown) zabeležili 20 % kovinskih odpadkov, medtem ko je bilo v Sloveniji le 1 % takšnih odpadkov. Med plastičnimi odpadki, ki so prevladovali v Sloveniji, so bili embalaža sladkarij in koščki manjši od 2,5 mm, medtem ko so na Barbadosu zaznali največ plastenk in plastičnega pribora.
Dodatno presenetljivo je bilo odkritje, da je na Barbadosu več plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki so v Evropi prepovedani s strani Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.
V analizi se je izkazala tudi razlika v velikosti odpadkov, kjer so bili odpadki na Barbadosu večji, medtem ko so bili v Sloveniji opaženi predvsem manjši koščki odpadnega materiala.
Kaj pa mikroplastika?
Vzorci iz reke Constitution na Barbadosu niso vsebovali mikroplastike, medtem ko so bili oba analizirana vzorca iz Slovenije onesnažena s to mikroskopsko grožnjo. Slovenski morski vzorci so vsebovali delce polietilena in polistirena, vzorci Dragonje pa so pokazali prisotnost polietilena in neoprenske gume. Koncentracija mikroplastike v Dragonji je znašala 0,07 delcev/m3, kar je primerljivo s stopnjo onesnaženosti v drugih slovenskih rekah, kot so Ljubljanica, Trboveljščica in Krka.
Projekt predstavlja izjemno pomemben korak v prenosu znanja in dobrih praks projekta Pirati plastike iz Evrope v države Latinske Amerike in Karibov, kjer se bo boj proti plastiki nadaljeval.
Finančno so sodelovanje podprli Veleposlaništvo RS v Braziliji s pomočjo razvojnega sklada Ministrstva za Zunanje in evropske zadeve RS. Poleg Nacionalnega inštituta za biologijo, Inštituta za vode RS in Ekologov brez meja, so v projektu sodelovali tudi Športno društvo Naredi nekaj za naravo ter nevladna organizacija Future Centre Trust in oddelek za znanost in tehnologijo univerze West Indies iz Barbadosa.
Vir: Ekologi brez meja
