Evropski zeleni dogovor je strategija, s katero želi Evropska unija (EU) do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, to je stanje, ko ne bomo več prispevali k globalnemu segrevanju.
To pomeni, da bomo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, in povečali uporabo obnovljivih virov energije, kot so sonce, veter in voda. Poleg tega bomo varovali naravo in biotsko raznovrstnost, spodbujali krožno gospodarstvo, kjer bomo ponovno uporabljali in reciklirali odpadke, ter izboljšali kakovost zraka, vode in hrane.
Evropski zeleni dogovor je tudi priložnost za gospodarsko rast, inovacije in nova delovna mesta. EU bo namreč vlagala v zelene tehnologije, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter podpirala prehod na zeleno in pravično družbo, kjer ne bo nihče prezrt.
Za uresničevanje zelenega dogovora bo EU namenila tretjino naložb v višini 1,8 milijarde evrov iz instrumenta za okrevanje NextGenerationEU in iz sedemletnega proračuna EU.
Glavne pobude evropskega zelenega dogovora
Evropski zeleni dogovor je sestavljen iz več pobud, ki se nanašajo na različna področja, kot so podnebje, energija, promet, industrija, kmetijstvo in finance.
Ena od ključnih pobud je sveženj „Pripravljeni na 55“, ki predvideva zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. To je pomemben korak za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Druge pobude evropskega zelenega dogovora so:
- Evropski podnebni zakon, ki bo pravno zavezovalen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.
- Evropski podnebni pakt, ki bo spodbujal sodelovanje in dialog med državljani, organizacijami in institucijami glede podnebnih in okoljskih ukrepov.
- Evropski mehanizem za prilagoditev ogljiku, ki bo zagotavljal pošteno konkurenco med proizvajalci znotraj in zunaj EU glede na njihov ogljični odtis.
- Evropska strategija za vodik, ki bo spodbujala razvoj in uporabo čistega vodika kot alternativnega vira energije.
- Evropska strategija za pametno mobilnost, ki bo podpirala prehod na trajnostni, digitalni in povezan prometni sistem.
- Evropska strategija za industrijo, ki bo spodbujala konkurenčnost, inovacije in digitalno preobrazbo evropske industrije.
- Evropska strategija za biotsko raznovrstnost, ki bo ohranjala in obnavljala naravne ekosisteme in storitve, ki jih nudijo.
- Evropska strategija „od vil do vilic“, ki bo spodbujala pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem.
- Evropski akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki bo spodbujal boljšo uporabo virov, zmanjševanje odpadkov in preprečevanje onesnaževanja.
- Evropska taksonomija za zelene naložbe, ki bo določala merila za prepoznavanje okoljsko trajnostnih dejavnosti.
Vpliv evropskega zelenega dogovora na Slovenijo
Kako pa bo evropski zeleni dogovor vplival na Slovenijo? Slovenija je del EU in se zavezuje k spoštovanju njenih ciljev in pravil na področju podnebja in okolja. To pomeni, da bo morala tudi Slovenija zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov, povečati delež obnovljivih virov energije, izboljšati energetsko učinkovitost, zmanjšati odpadke in onesnaževanje ter ohranjati naravo in biotsko raznovrstnost.
Hkrati pa bo Slovenija lahko izkoristila precejšen delež evropskih sredstev, ki so na voljo za podporo zelenemu prehodu. Slovenija bo tako prejela 2,5 milijarde evrov iz mehanizma za pravični prehod, ki je namenjen regijam, ki so najbolj odvisne od premoga in drugih fosilnih goriv. Ta sredstva bodo pomagala pri prestrukturiranju gospodarstva, ohranjanju delovnih mest in socialni zaščiti ljudi, ki jih bo prizadel zeleni prehod.
Evropski zeleni dogovor je torej izziv, a tudi priložnost za Slovenijo, da se pridruži skupnemu evropskemu prizadevanju za boj proti podnebnim spremembam in za ustvarjanje boljše prihodnosti za nas in naše otroke.
