Maribor bo iz Turčije prinesel paket dobrih in paket slabih novic. Med dobrimi je zagotovo ta, da so znali tudi v specifičnih razmerah sestaviti stabilno postavo, ki premaguje mlade ukrajinske prvoligaše. Zadovoljiva je tudi tista, da je Aljoša Matko podaljšal pogodbo do leta 2024. Ter da imajo v Ažbetu Jugu res zanesljivega vratarja, v Žanu Kolmaniču prihodnost in da se je po okužbi s koronavirusom vrnil Rok Kronaveter. Zelo razpoložen. Zelo, zelo razpoložen. Vrtel je Ukrajince, podal za gol, priprav sijajno akcijo ter še sam zabil in tako v pol ure zagotovil Mariboru drugo zmago na treh tekmah v Beleku.

Maribor – Minaj 3:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Pihler (14. minuta), 2:0 Matko (76. minuta), 3:0 Kronaveter (83. minuta)

Maribor: Jug (od 82. Sušak), Koblar, Martinović, Pihler (od 82. Obreht), Kolmanič, Vrhovec, Cretu, Santos (od 82. Guerrico), Požeg Vancaš, Tavares (od 62. Kronaveter), Matko.

FC Minaj – začetna postava: Kanibolotskyi, Knysh, Karas, Matić, Chushepe, Malepe, Snizhko, Nuriiev, Shpak, Akhmedadze, Oduenyi.

Toda ponedeljkov predvideni prihod v Maribor prinaša tudi moštvo, ki ga je pošteno zdesetkal koronavirus. Kar se je pokazalo tudi v zmagi nad enajstouvrščenim ukrajinskim moštvom Minajem (3:0). Maribor je zabeležil visok rezultat, spet tri gole v ukrajinski mreži, ampak po odpadlih obračunih in samoizolacijah zares še ne more vedeti, kaj lahko ponudi v nadaljevanju prvenstva. In, še bolj, koliko treninga so izgubili tisti, ki niso smeli ali mogli trenirati. Pr(a)vi odgovor bo prišel že 10. februarja v Domžalah.

Ukrajinci namesto Crvene zvezde in Ludogorca

Vijoličastim so se, kot je znano, načrti tradicionalnih zimskih priprav (pre)hitro podrli. Že takoj po prihodu. Deset dni v Turčiji je tako za kar številne igralce in celoten strokovni štab pomenilo odštevanje dneve do vrnitve. Predvsem so posledično ostali brez želenih preizkušenj, od načrtovanih so se pomerili zgolj s Čukaričkim (0:1), nato pa namesto obračunov s Šahtarjem, Crveno zvezdo in Ludogorcem dočakali 180 minut proti mladima ukrajinskima kluboma Kolosu (3:2) in Minaju (3:0). Mimogrede, Ukrajinci nadaljujejo s prvenstvom 13. februarja.

Glede na številne okužbe so lahko vijoličasti še hvaležni, da so dobili tekmeca za nujno potrebne pripravljalne tekme.

Ne glede na zasedbo. Čeprav se prvenstvo nadajuje 10. februarja, tokrat za razliko od preteklih let niso šli ne v Moravske Toplice niti niso odigrali nobene tekme v Ljudskem vrtu, v Beleku pa so nato sproti prilagajali vedno slabši situaciji.

Spet na voljo le šestnajst nogometašev

Že tako so doma ostali Martin Milec, Nemanja Mitrović in Denis Klinar, prav tako trener vratarjev Mitja Pirih, nato sta po Jasminu Handanoviću imela pozitiven test tudi Jan Mlakar in Andrej Kotnik, po uvodni tekmi pa so nato brez minut ostali Jasmin Mešanović, Jan Repas, Amir Dervišević, Luka Uskoković… Da je bila mera polna, je moštvo vodil kar športni direktor Oliver Bogatinov, edini, ki ni zbolel ali moral v samoizolacijo v strokovnem štabu.

Tako je bilo za zadnjo tekmo spet na voljo zgolj šestnajst nogometašev, pri čemer je bil prvič zraven Rok Kronaveter, ki je prebolel koronavirus, medtem ko je tekmo izpustil Gregor Bajde, ki je ravno resno opozoril nase proti Kolosu. Minute so dočakali novinec Ignacio Guerrico (33 minut proti Čukaričkemu, 12 proti Kolosu in 8 proti Minaju), vratar Ivan Sušak, ki je na preizkušnji, ter mlada Žiga Obreht in Belmin Bobarić.

Pihler zabil po kotu

Maribor ima tako ogrodje v igralcih, ki te vloge niso nujno imeli v jesenskem delu prvenstva. Prvo mesto vratarja bo nadaljnjega držal Ažbe Jug, še vedno deluje suveren in proti Minaju so se nekajkrat njegovi kolegi v obrambi še preveč zanašali nanj. Obramba je bila ponovitev iz četrtkovega obračuna, torej s trojico Luka Koblar, Ilija Martinović in Aleks Pihler. Daleč od idealnega izbora, kar se je pokazalo pri nekaterih težavah v obrambi, kjer se še vedno ne znajde povsem Felipe Santos, kadar prevzema te naloge.

Toda dokler so vijoličasti uspešni v napadu, zlasti s prekinitev, se tudi na pripravah to spregleda. Po vnovični podaji s kota aktivnega Žana Kolmaniča, ki nadaljuje dobro formo iz prvega dela prvenstva, je tokrat priletel Pihler, ukrajinski vratar je strel ubranil, toda Pihler je dobil drugo priložnost in zabil. Če kje, se pri zadetkih kaže napredek moštva, Camoranesijev podpis, saj so ne le prizadevni, temveč tudi silovito napadalni, ko se le ponudi priložnost. Teh tokrat ni bilo veliko, ampak ko so bile, sploh po prekinitvah, so Ukrajinci delovali negotovo.

Kronaveter zavrtel Ukrajince

Nato se je vijoličastim igra za skoraj eno uro ustavila. Sredina je pogrešala morda boljši pregled, Blaž Vrhovec in Alexandru Cretu sta nudila težišče, toda vijoličasti so stežka zadržovali žogo. Do Aljoše Matka in Rudija Požeg Vancaša je tako prišlo bolj malo uporabnih žog, posledično je bil nekoliko odrezan tudi Marcos Tavares.

Ukrajinci so se pa na drugi strani držali za glavo, upravičeno, saj so našli luknje in preboj v obrambi Maribora, ampak tega niso znali kaznovati, še zlasti Oduenyi, ko je bil povsem sam pred Jugom, a je žogo slabo zadel. Obramba Maribora je tako sicer zdržala, ampak je puščala preveč priložnosti Ukrajincem.

In pri tem niso bili kaznovani, niti v nadaljevanju ne, ko so vijoličasti daleč največ pokazali s prekinitev. Rok Kronaveter pa je bil po vstopu daleč največja razlika, ko je pokazal, kako se naredi protinapad, po katerem je zabil Aljoša Matko. Ki bi lahko zabil še enega po akciji, ki jo je začel prav Kronaveter. Kar ni dokončal Matko, je po ostri podaji Cretuja zaključil kar Kronaveter. Sam je praktično naredil razliko.

Ko Maribor pritisne, Ukrajinci padejo

Tako je tekma z Minajem, kjer so tisti, ki so odigrali, spet nabrali veliko minut, pokazala, da je bila sicer še kako dobrodošla za uigravanje in nabiranje minut, toda brez Repasa, in še (marsi)koga bodo vijoličasti prinesli domov več vprašanj kot odgovorov.

Udarna enajsterica, če jo Mauro Camoranesi (sploh že lahko) ima, še ni zaigrala skupaj, prav tako pa bo še bolj ključno, kaj odsotnost pomeni tudi za sam strokovni štab, ki bi naj prav v Turčiji nadoknaditi zamujeno iz minulega poletja.

Vijoličasti znajo igrati tudi »na ključ« – tudi ko moštva ne vodi Camoranesi. In ko ne igrajo tisti, ki so doslej uživali največ zaupanja. Ko pa Maribor pritisne, Ukrajinci padejo. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za izzive v slovenskem prvenstvu.