Kot so zapisali na spletni strani, gre za temeljni dokument, ki določa dolgoročni razvoj mesta ter natančno opredeljuje, kje bodo zrasla nova stanovanjska naselja, kje se bo razvijalo gospodarstvo ter kako se bodo varovale zelene in kmetijske površine.

Ob tem pa je občina objavila obvestilo, s katerim začenja zbiranje pobud za prve spremembe in dopolnitve tega dokumenta.

Kako oddati pobudo za spremembo namembnosti zemljišča?

Mestna občina Maribor zato vabi občane, investitorje in strokovno javnost k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju skupnega prostora. Rok za oddajo pobud za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora se izteče 3. julija 2026. Mestna občina Maribor je na svoji spletni strani že objavila namenski obrazec, ki ga lahko izpolnjenega pošljete po elektronski pošti ali pa ga osebno oddate.

Oddaja pobude pa prinaša določene finančne obveznosti, ki so sestavljene iz upravne takse in takse za obravnavo. Upravna taksa za vlogo v fizični obliki znaša 4,50 evre, v kolikor pa se odločite za elektronsko oddajo preko spleta, je postopek v tem delu brezplačen. Hkrati je treba poravnati tudi takso za obravnavo pobude, ki skladno z občinskim odlokom znaša 300,00 evrov za spremembo osnovne namenske rabe prostora oziroma 250,00 evrov za spremembo podrobne namenske rabe.

Občina ob tem opozarja, da plačilo takse ne zagotavlja avtomatske odobritve spremembe.

Strogi pogoji za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna

Vse pobude bodo po oddaji uvrščene v nadaljnje faze le, če so skladne s strateškimi cilji razvoja mesta, če upoštevajo varstvene režime na vodovarstvenih ali poplavnih območjih ter če so urbanistično ustrezne. Eno glavnih izhodišč prostorskega načrtovanja ostaja usmerjanje poselitve v obstoječa naselja, pri čemer imata prenova in aktivacija degradiranih območij vedno prednost pred širitvijo mesta na nova zemljišča.

Posebej strogi pogoji veljajo za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, saj je takšen poseg mogoč le izjemoma. To pride v poštev, če projekta ni mogoče izvesti znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, če gre za parcelo slabše kakovosti in če na njej niso bili izvedeni državni ukrepi, kot so komasacije ali namakanje. Občina mora namreč z nadomestnimi ukrepi poskrbeti, da se skupna površina kmetijskih zemljišč na nivoju Maribora ne zmanjšuje.